Lukanja: Razlika med redakcijama

 

Lukanja je bila od vsega začetka kraj, kjer so delovale žage, od konca 19. stoletja pa so tod živeli tudi stalno naseljeni gozdni delavci. Razen ene polnojarmeniške žage so bile ostale [[žaga venecijanka|venecijanke]]. Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo v Lukanji deset stanovanjskih stavb, od tega sedem stanovanjskih zgradb za Windischgraetzove žagarske delavce. Lukanja je torej bila pravi zaselek, njene delavske stanovanjske stavbe pa so bila preprosta lesena in praviloma [[družina|enodružinska]] poslopja.

[[Knez]] [[Hugo Weriand Windischgrätz]], do leta 1919 tudi lastnik [[kamnolom]]a v bližnjem [[Cezlak]]u, <ref>{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999 |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}</ref> je imel v Lukanji svojo lovsko kočo, ki še danes stoji na obrobju zaselka , po nekaterih virih naj bi jo z Mrzlega studenca prenesli v Lukanjo v začetku 20. stoletja.<ref name="Baš">{{navedi knjigo|author= Baš Angelos|year=1965|title=Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju|publisher=Slovenski etnografski muzej|isbn= |cobiss=1444660 |pages=44}}</ref>