Aleš Debeljak: Razlika med redakcijama

dodanih 84 zlogov ,  pred 2 letoma
Brez povzetka urejanja
Leta 1985 je [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in filozofije, nato pa odšel na študij v ZDA, kjer je 1993 [[doktorat|doktoriral]] iz sociologije kulture na ''Sirakuški univerzi'' v [[New York]]u. Zaposlil se je na ljubljanski [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] in njenem Centru za proučevanje kulture in religije, katerega predstojnik je bil in kjer je leta 1999 postal izredni, 2004 pa redni profesor na Oddelku in katedri za kulturologijo, ki ju je tudi dalj časa (1997-20??) vodil in tam predaval sprva sociologijo religije in primerjalno religiologijo, nato sociologijo umetnosti in sodobne kulturološke smeri. V letih 1985–88 je bil [[urednik|glavni urednik]] revije ''Problemi-Literatura'' in obenem član uredništva ''Nove revije'', kasneje predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri Društvu slovenskih pisateljev (1994-98), 1996-98 nacionalni koordinator za kulturologijo pri ministrstvu za znanost, zunanji urednik več tujih literarnih revij (mdr. ''Sarajevski zvezki'' in ''Verse'') in glavni urednik knjižne zbirke ''Terra Incognita: Writings from Central Europe'' (Buffalo, ZDA).
 
Za pesniško zbirko ''Slovar tišine'' je leta 1989 prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]], za deli ''Slovar tišine'' in ''Postmoderna sfinga'' leta 1990 [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], prejel pa je tudi ''Zlato ptico'' (1985), nagrado ''7 sekretarjev SKOJ'' (1985); ''Kristal Vilenice'' (1990) in več tujih nagrad (Amerika, Izrael, Japonska). Posmrtno mu je [[Univerza v Ljubljani]] podelila zlato plaketo, na [[FDV]] pa so odprli Čitalnico Aleša Debeljaka.
 
Poročen je bil z [[Erica Johnson Debeljak|Erico Johnson Debeljak]].
 
== Literarno in teoretsko delo ==
Za Debeljakovo zvečine melanholično intonirano pesništvo je sprva značilen dialog z [[Moderna umetnost|modernistično]] tradicijo in eksistencialističnim mišljenjem (''Imena smrti'', 1985; ''Slovar tišine'', 1987, ''Minute strahu'', 1990), nato pa tudi odmev na vojno dogajanje v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in patos življenja v družini (''Minute strahu'', 1990; ''Mesto in otrok'', 1996; ''Nedokončane hvalnice'', 2000; ''Pod gladino'', 2004; ''Tihotapci'', 2009; ''Kako postati človek'', 2014).
 
V esejistiki je bil Debeljak med uveljavitelji [[Postmoderna literatura|postmodernizma]] na naših tleh (pionirski sistematičen prikaz postmodernizma v slovenskrm in bivšem jugoslovanskem prostoruː ''Postmoderna sfinga'', 1989). Ukvarjal se je tudi s pisanjem [[članek|člankov]] in kolumn, raziskovanjem [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] in [[kritik|literarno kritiko]] (''Melanholične figure:'' ''eseji o književnosti'' ''in idejah,'' 1988; ''Temno nebo Amerike'', 1991; ''Pisma iz tujine'', 1992; ''Atlantski most: eseji o ameriški književnosti'', 1998; ''Balkanska brv'', 2010; ''Evropa brez Evropejcev'', 2004) ter je avtor več kulturoloških teoretskih del (poleg ''Postmoderne sfinge'' še ''Oblike religiozne imaginacije'', 1995; ''Individualizem in literarne metafore naroda'', 1998; ''Reluctant Modernity: The Institution of Art and its Historical Forms'', 1998 /slov. priredba: ''Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike'', 1999). Uredil je tudi več antologij'':'' ''Ameriška metafikcija'' ''(American Metafiction: Barth, Barthelme, Coover, Pynchon),'' Lj, 1988; Serbian, Croatian, Slovenian Poetry (v ''Shifting Borders: East European Poetries in the Eighties'', New York, London, 1993)''; Prisoners of Freedom: Contemporary Slovenian Poetry'', Santa Fe, 1994; ''Selected Poems of Edvard Kocbek'', 1995; ''The Imagination of Terra Incognita: Slovenian Writing 1945-1995,'' New York, 1997; ter prevajal iz angleščine v slov.: ''Pesmi: John Ashbery'' (1995), sociološko delo [[Peter Berger]] in [[Thomas Luckmann|Thomas Luckmann'':'']] ''Družbena konstrukcija realnosti'', 1988 itd., več njegovih knjig pa je bilo prevedenih v druge jezike.
Brezimni uporabnik