Marajó: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m --netočnost |
m tn |
||
Vrstica 33:
}}
'''Marajó''' je velik [[otok]] v delti [[Amazonka|Amazonke]] na severovzhodu [[Južna Amerika|Južne Amerike]], ki ga omejujeta glavni tok Amazonke na severu, na zahodu in jugu pa manjši [[rečni rokav|rokav]], ki pod imenom [[Pará (reka)|Pará]] teče južno od glavnega toka in se samostojno izliva v [[Atlantski ocean]]. Severovzhodna obala meji na ocean, pri čemer pa je voda tudi tam pretežno sladka zaradi ogromnega toka Amazonke, ki izpodriva morsko vodo. S površino približno 40.100 km², kar je primerljivo z velikostjo [[Švica|Švice]], je Marajó največji
Površje je nizko in polovica otoka je vsako leto med deževnim obdobjem poplavljena.<ref name="Brit"/> Marajó je znan po skoraj polmilijonski čredi [[indijski bivol|indijskih bivolov]], ki so jih v kolonialnem obdobju kot delovne živali naselili Francozi in zdaj uspevajo predvsem na vzhodnem, bolj [[savana|savanskem]] delu otoka. Bivole prebivalci aktivno redijo za prehrano, kot jezdne živali pa jih preskuša tudi lokalna policija.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2015/06/21/world/americas/to-soften-image-brazilian-police-ride-in-atop-horned-beasts.html |title=To Soften Image, Brazilian Police Ride In Atop Horned Beasts |last=Romero |first=Simon |date=2015-06-20 |work=[[The New York Times]] |accessdate=2019-07-12}}</ref> Največje naselje je Soure, ki stoji ob bregu reke Pará nasproti mesta [[Belém]] na celini.<ref name="Brit"/> Sicer so po otoku posejani številni arheološki ostanki predkolumbovskega ljudstva Marajoara, ki je doseglo višek med 9. in 15. stoletjem.<ref name=Mann>{{navedi knjigo |last=Mann |first=Charles C. |title=1491: New Revelations of the Americas Before Columbus |origyear=2005 |year=2006 |publisher=Vintage Books |pages=326–333 |isbn=1-4000-3205-9}}</ref>
| |||