Gibanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ok sori
m m/dp/pnp
Vrstica 5:
Gibanje lahko opredelimo s [[matematična funkcija|funkcijo]], ki opiše lego telesa v odvisnosti od časa. Prvi [[odvod]] te funkcije po času je [[hitrost]], drugi odvod te funkcije po času pa [[pospešek]]. Gibanje je ''[[enakomerno gibanje|enakomerno]]'', če se [[hitrost]] s časom ne spreminja ne po velikosti, ne po smeri (npr. [[premo enakomerno gibanje]]), ali ''[[pospešeno gibanje|pospešeno]]'', če se s časom spreminja velikost ali smer hitrosti (npr. [[prosti pad]], enakomerno ali neenakomerno [[kroženje]] ipd.)
 
Pri hitrostih, veliko manjših od [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]], ostajajo [[masa]] in [[dolžina|dolžine]] nespremenjene. Gibanje teles (na primer gibanje [[elektron]]a) s hitrostmi blizu hitrosti svetlobe opisuje [[posebna teorija relativnosti]]. V tem primeru se masa in dolžine spreminjajo v skladu z [[LorentzovaLorentzeva transformacija|LorentzovimiLorentzevimi transformacijami]].
 
Pojavilo se je več teženj, da bi nekoliko popravili posebno teorijo relativnosti, katero nekateri avtorji smatrajo za nepopolno. Poleg nespremenljivosti hitrosti svetlobe nastopa še nespremenljivost [[Planckova energija|Planckove]] [[energija|energije]] (glej [[dvojna posebna relativnost]]) ali pa spremenljivost hitrosti svetlobe.