Prva punska vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.118.237 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot Oznaka: vrnitev |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
PRVA PUNSKA VOJNA (264-241)
Viri: ohranjeni so le viri Rimske strani (Polibij, Diodor, Apijan, Filon iz Agrigenta, Fabij Piktor, neohranjen Livij, Kornelij Nepot…), ki so pristranski, kartažanski pa so uničeni.
Gre za spopad dveh glavnih sil v Z Sredozemlju. Rim je središče močne zveze v Italiji. Kartagina pa je jedro trgovskega imperija od Španskih obal do Sicilije, od Maroka do Kyrenne.
Feničani iz Tira l.814 naselijo Kart Hadašt, lat. Karthago v S Afriki. Je na stičišču prometnih poti. Doživi zelo hiter vzpon na račun močnega poljedelstva, obrti, trgovine, pomorstva, predelave kovin in lesa, ugodnih luk, številne mornarice, obvladali so vso trgovino v Z Sredozemlju.
Tako kot Rim, se je tudi Kartagina razvila iz enega mesta. Rimljani so Kartažane imenovali Punci. Leta 500 pridejo do Z obale Afrike (Kamerun). Odkrijejo pot do Španije (obvladujejo Gibraltarsko ožino) in celo do Britanije. Kartažani imajo posesti na Siciliji (razdelijo jo na province po helenističnem zgledu), na Belearih, v J in Z Španiji (pomembne trgovske in strateške postojanke Kartagine).
Kartažanska religija je različica feničanske.
Poznani so neki dosežki Kartažanov v književnosti, arhitekturi in likovni umetnosti. Ohranilo se je nekaj keramike in obrtniških izdelkov. Najstarejša zgodovina kartažanov ni dovolj poznana. Nasprotniki Kartažanov na Z Mediteranu so bili Grki, kartažanski zavezniki pa so bili Kartažani. Do 3. st. so imeli dobre odnose z Rimom, trikrat so z njimi sklenili vojaško zvezo. Državna ureditev Kartagine je aristokratsko-timokratska. Kartagina ima 2 vladarja sufeta, svet 104, narodna skupščina in geruzijo(?) 30 članov.
Kartažanska vojska je sestavljena iz libijskih podložnikov in vojakov najemnikov iz Afrike, Španije, Kelti, Italiki, Grki. Vojaški poveljnik je dostikrat samostojen, posebno mornariški, večkrat tujec.
Po letu 270 nastopijo novi odnosi med Rimom in Kartagino. Ko so Rimljani zagospodarili v J Italiji so začeli osvajati Sicilijo. To so že pred njihovim prihodom zavzeli Grki in Kartažani. Grki so morali braniti svoj V del otoka pred napadalci iz Z. Rimska vojska se je l.264 izkrcala v mesinskem pristanišču, da posreduje v nekem grško-kartažanskem sporu, ki se je spremenil v rimsko-kartažanski spor. Rimljanom so izkrcavanje olajšali Kampanci (prej bili plačanci sirakuškega tirana), ki so na lastno pest osvojili Mesanu. Zatem pa so jih začeli ogrožati Sirakužani. Zato so v mesto sprejeli kartažansko posadko (Rim osvoji Region, ki prosi Kartagino za pomoč. Kartažani pridejo v Messano, nasproti Regiona). Sledila so pogajanja in l.264 Kartažani napovejo Rimu vojno, češ, da ščitijo svoje zaveznike. Na vojno nobena stran ni bila pripravljena. Grki so stopili na Rimsko stran. Leta 262 se je vojna razširila celo na Sicilijo. Kartažani so se dobro branili z morja, vendar so Rimljani osvojili vso Sicilijo, razen Kartažanskih pristanišč na Z: Eryx, Panormus, Lilybaeum. Rimska mornarica je dobila novo podobo. Rimljani so svoje ladje oskrbeli z velikimi mostiči, ki so jih spuščali na sovražne ladije, da bi mogli čeznje izkušeni pešaki, tako so se lahko bojevali s taktiko kopenske bitke. L.260 Rimljani zmagajo pri rtu Mylae. Zatem zavzamejo Korziko. Rimljani posredujejo v S Afriki. L.256 se izkrcajo na kartažanskih tleh, sledi odpad Libijcev od Kartagine. Rimljani so poleti 255 pri Kartagini doživeli hud poraz. Kartagina prevzame iniciativo s pomočjo grških poveljnikov in premaga rimsko vojsko v Afriki. Vojna se je nato nadaljevala l. 254 na Siciliji. Sprva so bili Rimljani uspešni. Do preobrata pride, ko kartažansko vojsko prevzame poveljnik Hamilkar Barkas. Do l.243 sledi več rimskih porazov, zato obnovijo mornarico – Rim zgradi novo ladjevje. Leta 241 pride do bitke pri Egatskih otokih, ko Rimljani porazijo kartažansko ladjevje pod vodstvom konzula Gaja Lutacija Katula.
Kartažani se umaknejo iz Sicilije, plačati pa morajo tudi vojaško odškodnino Rimu. Kartagina mora tako l.241 Sicilijo prepustiti Rimu (razen Sirakuz, ki so v rokah Hieronima II.). Kartagina mora zapustiti tudi druge otoke (med Italijo in Sicilijo), ne smejo se vojaško povezati s z zavezniki na Sirakuzah, vrniti morajo ujetnike, plačati morajo tribut Rimljanom. Ker so izgubili vojno so se Kartažani na svojem ozemlju morali braniti upornih plačancev, ki jim ni bilo dano plačilo. Upornikom pa so se pridružili tudi afriški staroselci. Nazadnje so bili pokorjeni. Rimljani so težave Kartažanov izkoristili in zavzeli Korziko in Sardinijo. Prva punska vojna je prva Rimska vojna, ki jo Rim bojuje z zavezniki. Sicilija ni čutila simpatij do Rima, tako, da so morali Rimljani kar dvakrat zasesti mesta na Siciliji, ker so ta prestopila na kartažansko stran (ljudi so namerno pobijali in jih prodajali v sužnost). Grki so zaradi okrutnosti Rima ostali na strani Kartažanov.
| |||