Štefan Nemanja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Tretja križarska vojna: Nadaljevanje |
→Konflikt z Bizantinci in nasledstva: Abdikacija |
||
Vrstica 93:
Leta 1195 je bizantinski prestol nasledil Nemanjev svak [[Aleksej III. Angel]]. Nemanja, utrujen od vladanja, je oblast prenesel na najstarejšega sina Vukana. Pod sinovo absolutno oblast je priključil Zeto s Trebinjem (Travuvnija), Hvosno (Metohija) in svojo prestolnico Toplico.
==Abdikacija in meniško življenje==
[[Slika:Simeon Ljeviska.jpg|thumb|left|200px| Sv. Simeon (Stefan Nemanja), freska v cerkvi Bogorodice Ljeviške v Prizrenu (1307—1309)]]
[[Slika:Стефан Немања предаје са благословом владу србску сину свом Стефану Првовенчаном.jpg|thumb|250px| Nemanja predaja oblast sinu Stefanu]]
[[Slika:Charter of Stefan Nemanja, transcription.jpg|thumb|right|150px| Skenirana kopija Simeonovega edikta za samostan Hilandar; arhiv Dubrovnika, 1198-1199]]
25. marca 1196 je Stefan Nemanja sklical skupščino v Rasu, kjer je uradno abdiciral v korist svojega srednjega sina Stefana in mu prepustil vse svoje posvetne posesti. Eden od razlogov, da je izbral prav njega in ne najstarejšega sina Vukana, je bila Stefanova poroka z bizantinsko princeso Evdokijo. Vukan se je na očetovo odločitev v znak protesta razglasil za kralja Duklje.
Nemanja in soproga Ana sta meniške zaobljube opravila skupaj v cerkvi sv. Petra in Pavla v Rasu. Preimenoval se je v Simeona, soproga pa v Anastazijo, in se takoj umaknil v samostan Studenica, Ana pa v samostan Kristusove matere v Kuršumliji. Po približno osemnajst mesecih je odpotoval na [[Atos]] in se pridružil svojemu sinu [[Sveti Sava|Savi]] (Rastku) v samostanu [[Samostan Vatoped|Vatoped]]. Leta 1199 sta s sinom obnovila porušeni pravoslavni samostan [[Hilandar]], ki ga je Srbom poklonil bizantinski cesar [[Aleksej III. Angel]]. Samostan je postal srce srbske duhovnosti.
==Sklici==
| |||