Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 50:
Leta 1903 je Franc Jožef vložil veto zoper izvolitev kardinala Rampolla za papeža; konklavu kardinalov v Vatikanu ga je posredoval kardinal [[Jan Puzyna]]. To je bil tudi zadnji tovrstni veto; [[papež Pij X.]] je za prihodnost prepovedal vmešavanje vladarjev v papeške volitve in določil za to tudi cerkvene kazni.
 
Leta 1914 je [[Gavrilo Princip]], pripadnik revolucionarnega gibanja [[Mlada Bosna]], med vojaškimi manevri v [[Sarajevo|Sarajevu]], umoril prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Ko je Franc Jožef zvedel za atentat, je baje rekel: "V teh razmerah bo le (vele)sila povrnila tisti red, katerega se meni ni posrečilo obvarovati."{{cn}} 28. julija je Avstroogrska napovedal vojno Srbiji in s tem začela [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], toda odločitev, da bosta Avstrija in Nemčija eliminirali Srbijo kot državo, sta Franc Jožef in nemški cesar Wilhelm II sprejela še pred sarajevskim atentatom.
 
Franc Jožef je umrl sredi vojne na [[Schönbrunn]]u leta 1916, star 86 let. Pravijo, da je umirajoč brundal avstrijsko cesarsko himno: "''Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!"''.{{cn}} Nasledil ga je njegov pranečak [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel]]. Njegova 68-letna vladavina je tretja najdaljša v zgodovini Evrope (po Ludviku XIV., francoskem kralju in Janezu II., lichtensteinskem princu). Dve leti pozneje, po porazu v 1. svetovni vojni, je [[Avstro-Ogrska]] razpadla. Nastale so nove države; med njimi tudi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]], poznejša [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].