Albanščina: Razlika med redakcijama

Jezikoslovec Vladimir Orel meni, da pradomovina albanščine zagotovo ni današnja Albanija in tudi ne področje starodavnega [[Ilirik]]a, temveč je njen izvor treba iskati bolj severno, v notranjosti [[Balkan|balkanskega polotoka]]. Najpogosteje navajan dokaz v prid tej razlagi je balkansko substratno besedišče, ki je skupno albanskemu in [[romunščina|romunskemu]] jeziku. Tudi latinske besede v albanščini kažejo podoben fonetični razvoj kot v romunščini, kar kaže, da je bila albanščina romanizirana pod vplivom južnobalkanske [[latinščina|latinščine]], ki se je govorila v nekdanji rimski provinci Dakiji in bila obenem podlaga za nastanek romunščine. Albanščina je tako rezultat delne (prekinjene) romanizacije, romunščina pa rezultat popolne romanizacije. Da pradomovina Albancev ni mogla biti ob Jadranu, dokazuje tudi dejstvo, da albanščina nima lastnega besedja, povezanega z morjem in pomorstvom, temveč je ustrezne izraze prevzela iz latinščine (npr. ''peshk'' 'riba' < lat. ''piscis'', ''ishull'' 'otok' < lat. ''insula'') ali pa uporablja metaforična poimenovanja (npr. ''det'' 'morje' < praalbansko ''*deubeta'', prvotno 'globina', prim. gotsko ''diupiþa'', angleško ''depth''). Po mnenju Orla je najverjetnejša pradomovina albanščine obsegala področje rimske province [[Rimska Dakija|Dacie Ripensis]], kar pomeni današnjo severovzhodnoseverozahodno Bolgarijo in skrajni zahodvzhod Srbije, lahko pa je segala še severneje do [[Karpati|Karpatov]] in Beskidov.<ref name="Orel 1998 ">Orel, Vladimir E. (1998), str. X.</ref> Če hipoteza drži, predniki Albancev niso bili sorodni z Iliri, temveč z [[Dačani]].