Stilpon iz Megare: Razlika med redakcijama

Stilpo'''Stilpon (tudiiz Stilpon;Megare''' (grško: Στίλπων) je živel od leta 360 do leta 280 pr. Kr.. Bil je grški filozof šole [[megaiki|megarikov]]. Bil je sodobnik Teofrasta[[Teofrast]]a, Diodorusa[[Diodor KronusaKron|Diodor Krona]], in [[Krates iz Teb|Kratesa iz Teb]]. NobedenOhranilo izmedse njegovihni zapisovnobeno niod njegovih preživeldel. Zanimala so ga področja [[logika|logike]] in [[dialektika|dialektike]], in je trdil, da človek kot pojem ni tisto, kar mu ljudje prikazujejo, saj pod pojmom nikoli ne mislimo nekega konkretnega posameznika. Njegova etnična učenja so se približevala ciničnim[[kiniki|kinikom]] in stoičnim[[stoiki|stoi]]. Njegovi najpomembnejši privrženciučenci so bili [[Piron]], ustanoviteljutemeljitelj skrajno skeptičnega [[pironizma]], in [[Zenon iz Kitija]], ustanovitelj stoiške filozofske šole.

Rodil se je v Megari. Verjetno je živel po času Euklida iz Megare, [[Sokrat]]ovega učenca in utemeljitelja šole megarikov, zaradi česar je malo verjetno, da jebi bil njegov učenec, kot so zapisali nekateri. Drugi navajajo, da je bil učenec Thrasymachusa[[Trazimaha iz Korinta]] ali Pasiclesa[[Pasiklej iz Teb|Pasikleja iz Teb]]. Po eni pripovedi je sodeloval na dialektičnih srečanjihrazpravah z DiodorusomDiodorom CronusomKronom na sodišču [[Ptolemaj I. Soter|Ptolemaja Laguškega]]. Po drugi pripovedi, pa ni upošteval povabila kralja, da bi odšel v Aleksandrijo. DemetriusMakedonski vladar [[Demetrij I. Makedonski|Demetrij]], sin [[Antigon I. Monoftalmos|Antigona]], mu, je iz spoštovanja, hiše priob zavzetju Megare ni požgal hiše in mu ponudil odškodnino za manjšo poškodbo, kimed jo je prejelanemiri, kar pavendar je Stilpon zavrnil odškodnino. Kot pravi [[Plutarh]], je združil povzdignjeno sentimentalnost z nežnostjo in potrpljenjem. Bil je v čast svojisvojemu državimestu, prijateljem, poznali so ga tudi kralji. Svojo bujno nagnjenost kVdanost vinu, je vzamenjal celotiza premagalfilozofijo vin iznajdljividialektiko močiter intako dialektičnipostal umetnosti,en takonajvplivnejših dafilozofov jesvojega presegelčasa. svojeOd sodobnike[[Teofrast]]a, in daki je navdihnilpri skoraj[[peripatetiki]]h vsenasledil Grke[[Aristotel]]a, zin vdanostjomanj megarskiznanega filozofiji.[[Aristotel Novačiliz paKirene|Aristotela]] je tudi številne ugledne može, ki jih[[kirenajki|kirenajika]] je odvedel od Teofrasta, Aristotela inštevilne drugihučence, med drugim tudi Kratesa iz Teb in Zenona iz Kitija, ustanovitelja stoiške šole. Med njegovimi privrženci sta bila Menedemus[[Menedem iz Eretrije|Menedema iz Eretrije]] in Asclepiades[[Asklepijad iz Flijunta]|Asklepijada iz Flijunta], vodjivoditelja post-sokratske [[eretrijska šola|eretrijske šole]]. Ena od njegovih učenk, [[Nikarete iz Megare|Nikarete]], je domnevno bila njegova ljubica. Stilpon so hvalili tudi zaradi svoje politične modrosti, preprostega, enostavnega ravnanja in enakopravnosti, s katero je toleriral svojo uporniško hčerko. [[Cicero]] navaja, da so prijatelji Stilpona opisali kot »močno odvisnega od vina in žensk«, vendar je njegova filozofija izkoreninila njegove nagnjenosti.

==Logika=Metafizika===

V starih časih je Stilpon bil znan po obvladovanju umetnosti debatiranja in dialektike (sedaj nadomeščenih z znanstveno disciplino logike). Vendar pa je danes na tem področju malo znanega o dejavnosti Stilpona. Glede na [[Diogena Laertskega]] Stilpon ne priznava splošneobstoja pojme[[univerzalije|univerzalij]] (splošnih pojmov). Stilpon je bil skrajni [[nominalizem|nominalist]]. Zavračal je celo obstoj občih idej: človek kot pojem ni tisto, kar mu ljudje prikazujejo, saj pod pojmom nikoli ne mislimo nekega konkretnega posameznika. Če nekdo izraža splošen koncept določene osebe (na primer »Sokrat je človek"), prepozna posebne ljudi s splošnim pojmom. Prav tako se identificirajo vsi ljudje, če jih vsak posameznik identificira s splošnim pojmom.

===Etika===

Zdi se, da so Stilpona zanimale [[vrlina|vrline]] in njihova samozadostnost. Trdil je, da vsak moder človek, ne samo da premaga vsako zlo, ampak ga tudi ne sme občutiti, oziroma biti pod njegovim vplivom. To kaže na povezanost Stilpona s ciničnimikiničnimi sodobniki.

Enostranski del oziroma parafraza njegovega dela o izgnanstvu je ohranjen v zapisih Telesa iz Megare, cinikakinika iz 3. stoletja pr. n. št.. V temu odlomku, Stilpon razdeli dobro na tri dele: dobro duše, dobro telesa in zunanje dobro. Nato obrazloži, da izgnanstvo ne prikrajša osebe za katero koli dobro.