Redakcija: 14:34, 8. september 2018 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:58, 29. junij 2019 uredi razveljavi 78.2.199.63 (pogovor) →‎Telesne značilnosti: Slog, pravopis Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 22: == Telesne značilnosti == [[Slika:Zeekomkommer-insluitselen.jpg\|thumb\|left\|200px\|Osikli oz. skleriti brizgačev]] Brizgači imajo podolgovata valjasta telesa, ki v dolžino merijo od 3 cm do enega metra, v premeru pa tudi do 24 cm (npr. rod ''Stichopus''). Čeprav so le malo podobni ~~ostalim~~drugim tipičnim iglokožcem zaradi na videz dvobočno (bilateralno) somernega valjastega telesa in odsotnih zunanjih delov skeleta, je notranja zgradba brizgačev še vedno zvezdasto (radialno) somerna. Prav tako ne obstaja zgornji oz. aboralni ter ustni ali spodnji del telesa, kot npr. pri [[morske zvezde\|morskih zvezdah]] in [[kačjerepi]]h, pač pa kvečjemu hrbtna in trebušna stran telesa. Ustna odprtina, ki je obkrožena z [[lovka]]mi, leži spredaj, zadnjična odprtina pa je na zadnji strani. Na trebušni strani ~~se nahajajo~~so brazdne nožice, s katerimi se brizgači počasi premikajo po morskem dnu. [[Črvičke]] (Apodida) brazdnih nožic nimajo in se po dnu premikajo s krčenjem telesa. Kot vsi iglokožci imajo tudi brizgači [[notranji skelet]], ki ~~se nahaja~~je tik pod kožo. Ta seje sestavljen iz mikroskopsko majhnih delcev, imenovanih osikli oz. skleriti, katerim daje oporo [[Vezivo (biologija)\|vezivno tkivo]]. Na hrbtni strani ima ~~mnogo~~veliko vrst posejane številne mesnate izrastke trnaste oblike (papile), na njihovih vrhovih pa ~~se nahajajo~~so živčni končiči. [[Slika:Holothuria_tubulosa_Lefkada09_7769.JPG\|thumb\|right\|250px\|Cevasti brizgač (''Holothuria tubulosa''), ena od najbolj znanih živali v slovenskem morju]] Izmenjava dihalnih plinov poteka v cevkah oz. tubulih, ki sestavljajo t. i. dihalni drevesi, ki ~~se nahajata~~sta levo in desno od [[prebavni trakt\|prebavnega trakta]]. Kot vsi iglokožci imajo vodovodni (ambulakralni) sistem, ki daje ~~hidravlični pritisk lovka~~lovkam in brazdnim nožicam hidravlični pritisk, potreben za premikanje, ter odprti [[obtočila\|krvožilni]] oz. hemalni sistem, ki je bolj zapleten od sistemov pri ~~ostalih~~drugih iglokožcih in ima dobro razvite žile ter odprte votline oz. sinuse. Brizgači nimajo [[osrednje živčevje\|osrednjega živčevja]]. Ustno votlino obkroža živčni obroč, ki oživčuje lovke in [[požiralnik]]. Študije so pokazale, da se navkljub kirurški odstranitvi omenjenega obroča brizgač še vedno lahko normalno premika in vede, kar pomeni, da nima osrednje vloge v živčnem nadzoru. Od obroča poteka vzdolž telesa pet glavnih [[živec\|živcev]]. Večina nima razvitih jasno opredeljivih čutil, pač pa imajo številne živčne končiče v koži, ki se odzivajo na dotik in svetlobo. Izjema so npr. črvičke, ki imajo razvite [[statocista\|statociste]], medtem ko imajo nekatere druge vrste razvite očem podobne strukture blizu baze lovk.<ref>{{cite book \|author= Barnes RD. \|year=1982 \|title= Invertebrate Zoology \|publisher=Holt-Saunders International \|location= Philadelphia, PA\|pages=981–97\|isbn= 0-03-056747-5}}</ref>

Brizgači: Razlika med redakcijama