Erving Goffman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodala sem veliko stvari. K začetku sem najprej zapisala bistvene stvari o njemu. Potem sem dodala celoten razdelek življenjepis, celoten razdelek dela in dosežki (razen tisto, kar je v alinejah napisano je bilo že prej. potem sem dodala še celoten opis knjige Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju in zaključek ter vire in literaturo. Večino stvari, ki so zapisane na tej strani sem dodala. |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 19:
'''Erving Goffman''', [[Kanada|kanadski]] [[sociolog]], * [[11. junij]] [[1922]], [[Mannville]], [[Alberta]], [[Kanada]], † [[19. november]] [[1982]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].
Erving Goffman velja za enega najpomembnejših ameriških sociologov 20. stoletja. Napisal je veliko del s sociološko tematiko. Najbolj je zaslovela njegova prva knjiga z naslovom ''Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju'' (The Presentation of Self in Everyday Life, 1956). V tej knjigi je razvil svojo prvo veliko teoretsko metaforo teatra za razlago vsakdanjega socialnega življenja.
Goffman je imel zanimivo življenje. Za svoja dela je prejel veliko prestižnih nagrad. Za čas svojega življenja in po njem, je zelo cenjen sociolog. Bil je 73. predsednik [[Ameriško sociološko združenje|Ameriškega sociološkega združenja]], Goffmanov največji znanstveni prispevek je študija [[simbolični interakcionizem|simboličnega interakcionizma]] v obliki dramaturške perspektive.
Vrstica 25:
Leta 2007 je bil Goffman 6. najbolj citirani intelektualec humanizma in družboslovja po [[Times]]ovi razvrstitvi<ref>{{cite web|url=http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=405956§ioncode=26 |title=The most cited authors of books in the humanities |publisher=timeshighereducation.co.uk |date=2009-03-26 |accessdate=16. 11. 2009}}</ref>.
== Življenje ==
Erving Goffman se je rodil 11. junija 1922 v mestu [[Alberta]]
▲Erving Goffman se je rodil 11. junija 1922 v mestu Alberta (Kanada). Izhajal je iz judovske družine, ki se je priselila v Kanado na prelomu stoletja. Leta 1937 je Goffman začel obiskovati srednjo tehnično šolo v Winnipegu. Nato se je leta 1939 vpisal na univerzo v Manitobi, kjer je študiral kemijo. Študij je prekinil in se preselil v Ottawo, kjer je delal v filmski industriji za kanadski nacionalni filmski odbor. V tem obdobju je razvil zanimanje za sociologijo. Takrat se je srečal s priznanim severnoameriškim sociologom Dennisom Wrongom. Njuno srečanje je spodbudilo Goffmana, da je opustil študij na univerzi v Manitobi in se vpisal na univerzo v Torontu. Na tej univerzi je je leta 1945 diplomiral iz sociologije in antropologije. Kasneje odide še na univerzo v Chichagu, kjer magistrira in doktorira iz sociologije. Leta 1952 se poroči z svojo izbranko Angelico Choate. Leto za tem se jima rodi sin Thomas. Žena se velik del svojega življenja spopada z duševnimi problemi, leta 1964 pa jim podleže in naredi samomor. Poleg svoje akademske kariere je Goffman znan po svojemu zanimanju na borzi in po igrah na srečo. Goffman se leta 1981 znova poroči z Gilian Sankoff. Leto po poroki, se jima rodi hči Alice. Goffman nekaj časa boleha zaradi raka na želodcu, 19. novembra 1982 pa podleže tej zahrbtni bolezni. Bil je zelo pomemben ameriški sociolog.
==
Leta 1956 je izdal svoje prvo veliko delo, katerega naslov se glasi
Leta 1961
Leta 1958 se
Leta 1971 je objavil delo z naslovom ''Odnosi v javnosti'' (Behavior in Public). V njem je povezal številne ideje o vsakdanjem življenju s sociološkega vidika.
Leta 1974
Za časa svojega življenja dobi nagrado Cooley-Mead (1979), izvoljen je bil tudi za predsednika Ameriškega združenja sociologov. Predsednik je bil od 1981 do 1982. Potem pa ga je premagala bolezen. Posthumno je leta 1983 prejel nagrado Mead.
=== Predstavljanje sebe v vsakdnjem življenju ===
Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju je sociološka knjiga, ki jo je Goffman napisal leta 1956. Prvotno je bila najprej objavljena na Škotskem leta 1956, zatem pa v ZDA tri leta pozneje. To je prva in najbolj znana knjiga Goffmana. Leta 1961
Goffman se v tej knjigi posveti medosebnim interakcijam na vsakdanji ravni. Zanima ga, kdo in kako oseba prihaja v stike z drugimi ljudmi ter kako se v vsakdanjih odnosih obnaša. Metafora, ki jo avtor uporablja za uveljavljanje oblike družbenosti, je [[gledališče]].
▲Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju je sociološka knjiga, ki jo je Goffman napisal leta 1956. Prvotno je bila najprej objavljena na Škotskem leta 1956, zatem pa v ZDA tri leta pozneje. To je prva in najbolj znana knjiga Goffmana. Leta 1961 prejme Maclver-jevo nagrado ameriškega sociološkega združenja. Leta 1998 jo je Mednarodno sociološko združenje označilo kot deseto najpomembnejše sociološko delo dvajsetega stoletja.
▲Goffman se v tej knjigi posveti medosebnim interakcijam na vsakdanji ravni. Zanima ga, kdo in kako oseba prihaja v stike z drugimi ljudmi ter kako se v vsakdanjih odnosih obnaša. Metafora, ki jo avtor uporablja za uveljavljanje oblike družbenosti, je gledališče. Goffman podrobno analizira družbeno srečanje oziroma predstave, ki potekajo v njem. Prikaže kako posameznik konstruira svojo masko prek mimike, drže, obleke in govora. Da pa bi ta posameznik zbral pravo masko, mora presoditi razmere in okolje v kateremu se je znašel. Torej posameznik svoje vedenje in masko prilagaja glede na okoliščine. Na primer pri zdravniku si nadene drugačno masko, kot pa v službi. Goffman pride do sklepa, da družbeno življenje zahteva sofisticirano gledališko infrastrukturo: oder, zaodrje, maske, igro. Občinstvo ima v tej njegovi predstavi pomembnejšo vlogo, saj se identiteta posameznika gradi glede na interakcijo. Goffman označi identiteto za nekaj krhkega, ki se vzpostavlja sproti. Kako se vzpostavi, pa je odvisno od odziva osebe, ki se odziva na vlogo, ki jo igramo. Glavni interes pri vpletenih je to, da bi se izognili zadregi, v nelagodni situaciji zato napravijo vse, da bi ublažili občutek sramu. Ta občutek sramu ublažijo tako, da ignorirajo nespretnost sogovornika ali pa z uporabo humorja. Goffman pove, da je za ohranjanje družbenih vezi potrebna ena oblika prevare, torej, da ni pravega notranjega jaza. Ta notranji jaz se po Goffmanu gradi vseskozi in znova.
* Goffman v knjigi izrazi tudi tezo, da je vsakdanji svet temeljni svet. Iz tega vsakdanjega sveta pa so izpeljani vsi drugi svetovi.
== Viri in literatura ==
Goffman E. (1956). ''Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju.'' Ljubljana: Studia humanitatis.
Vrstica 82 ⟶ 64:
{{DEFAULTSORT:Goffman, Erving}}
[[Kategorija:Kanadski sociologi]]
[[Kategorija:Kanadski psihologi]]
[[Kategorija:Ameriški sociologi]]
[[Kategorija:Ameriški psihologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]]
[[Kategorija:Kanadski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Umrli za rakom želodca]]
|