Lavrentij Pavlovič Berija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Lavrentij Pavlovič Berija''' ({{lang-ka|ლავრენტი პავლეს ძე ბერია, ''Lavrenti Pavles dze Beria''}}, [[ruščina|rusko]] Лавре́нтий Па́влович Бе́рия), [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[politik]] in vodja [[NKVD]], * [[29. marec]] [[1899]], [[Merheuli]] pri [[Suhumi|Suhumiju]], [[Ruski imperij]], † [[23. december]] [[1953]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]].
 
Berija je bil v tridesetih letih prvi sekretar [[Gruzija|gruzinske]] komunistične partije, s Stalinom sta se dobro poznala že od takrat.
 
Bil je, tako kot Trocki, Kamenjev, Zinovjev, Jagoda, Radek in mnogi drugi vodilni sovjetski komunisti, judovskega rodu.
Ko je [[Stalin]] leta 1938 odstranil [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Ježova]] s položaja vodje [[NKVD]]-ja, je novi vodja sovjetske tajne policije postal Berija, ki je to funkcijo opravljal do leta 1953, ko so tudi njega odstavili in usmrtili. Velja za eno od ključnih osebnosti [[množični teror|množičnega terorja]] v Sovjetski zvezi. Poleg številnih zločinov in [[množični umor|množičnih umorov]], kot je bil [[Katinski pokol]], je bil odgovoren tudi za deportacije etničnih skupin v štiridesetih letih v Sovjetski zvezi. Stalin ga je ljubkovalno imenoval "Moj Himmler".
 
Ko je [[Stalin]] leta 1938 odstranil Nikolaja [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Ježova]] s položaja vodje [[NKVD]]-ja, je novi vodja sovjetske tajne policije postal Berija, ki je to funkcijo opravljal vse do Stalinove smrti leta 1953, kopotem pa so tudi njega odstavili in usmrtili. Velja za eno od ključnih osebnosti [[množični teror|množičnega terorja]] v Sovjetski zvezi. Poleg številnih zločinov in [[množični umor|množičnih umorov]], kot je bil npr[[Katinski pokol|. Katinski pokol]], je bil odgovoren tudi za deportacije etničnih skupin v štiridesetih letih v Sovjetski zvezi. Stalin ga je ljubkovalno imenoval "Moj Himmler".
Leta 1945 je prejel naziv [[maršal]]. Leta 1939 je postal kandidat za člana, 1946 pa član [[Politbiro Komunistične partije Sovjetske zveze|politbiroja]] CK VKP(b), med vojno pa tudi član najožjega državnega poveljstva.
 
Leta 1945 je prejel naziv [[maršal]]. Leta 1939 je postal kandidat za člana, 1946 pa član [[Politbiro Komunistične partije Sovjetske zveze|politbiroja]] CK VKP(b), med vojno pa tudi član najožjega državnega poveljstvavodstva.
 
Po Stalinovi smrti so ga 25. junija 1953 zaprli in obsodili na smrt. Ustreljen in sežgan 25. decembra 1953, njegov pepel so raztresli v nekem gozdu pri Moskvi.