RMS Titanic: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zm05gamer (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Zm05gamer (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 100:
=== Potopitev ===
[[Slika:Titanic iceberg.jpg|250px|thumb|right|Ledena gora, v katero se je zaletel Titanic. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega trupa.]]
Ob 23:40 je opazovalec Frederick Fleet opazil ledeno goro in o tem takoj poročal na ladijski most, poročilo je prejel častnik James Moody in ga takoj posredoval dežurnemu častniku na mostu Williamu Murdocku, ta je krmarju nemudoma ukazal spremeniti smer plovbe s krmilom ostro v levo in s stroji v vzvratno. Ladja je počasi začela zavijati levo, v manevru se je dežurni častnik trčenju z ledeno goro poizkušal izogniti tako, da bi ledeno goro v loku enostavno obšel in s tem preprečil trčenje s premcem ali krmo. Zaradi velike hitrosti ladje, počasne odzivnosti krmilnega mehanizma in počasne ustavitve ter vnovičnega zagona parnih strojev (turbina ni imela možnosti obratovanja v smeri vožnje ''nazaj''), se je manever ponesrečil, kajti, tako velika ladja, kot je Titanic potrebuje veliko časa, da spremeni smer vožnje, zato so na ladijskem mostu z stisnjenimi zobmi spremljali vedno bolj manjše razdalje med ladjo in ledeno goro. Ladja je zavila le toliko, da se je ladja izognila direktnemu trčenju. Kmalu zatem je ladja z desnim bokom obdrsnila rob ledene gore, ta je na trupu pod vodno gladino pustila šest ozkih lukenj, ki pa skupaj niso bile večje od 1,2 kvadratnega metra.
Najdaljša luknja je bila dolga 12 m, zanimivo pri tem je, da največje luknje ni naredil led, ampak je trup zaradi pritiska ob trku enostavno počil po šivih, točneje so zakovice, ki so držale več posameznih oplat skupaj, enostavno odletele, kar so ugotovili kasneje. Zato so se po odkritju lukenj pojavila ugibanja o slabi izdelavi in uporabi jekla slabe kakovosti. Ostanki oplat trupa še danes ležijo na mestu gradnje, najmodernejše preiskave so pokazale, da s kakovostjo materiala ni bilo prav nič narobe. Kriva je bila slaba izdelava oziroma način gradnje s kovičenjem, če bi bile namreč oplate trupa Titanica takrat zvarjene, do katastrofe ne bi nikoli prišlo.