Keramika: Razlika med redakcijama

'''Med keramične [[material]]e''' spadajo vse nekovinske in anorganske [[snov]]i. Od [[kovina|kovin]] se ločijo po predznaku [[temperaturni koeficient električne upornosti|temperaturnega koeficienta električne upornosti]] - pri kovinah je pozitiven, pri keramiki negativen. [[Umetne snovi]] ali [[polimeri]] so sestavljene iz ločenih [[molekula|molekul]], ki so med seboj povezane s šibkimi [[Van der Waalsova sila|van der Waalsovimi [[vezvezmi]]mi. V keramičnih snoveh ni diskretnih molekul, temveč prostorske skupine, ki so sestavljene iz ene ali več vrst [[atom]]ov. Te skupine so lahko urejene - tvorijo kristalno mrežo, ali neurejene - amorfne snovi ali [[steklo|stekla]].

* keramiko žgano pri temperaturah od 900 do 1050 º °C,

* keramiko žgano pri temperaturah od 1050 do 1200 º °C in

* keramiko žgano pri temperaturah od 1200 do 1450 º °C.

* Nedavni napredek je bil dosežen pri biokeramiki, kot so zobni vsadki in umetne kosti. Hidroksiapatit, naravna mineralna sestavina kosti, je bila sintetično pridobljena iz številnih bioloških in kemičnih virov, se lahko oblikuje v keramične materiale. [[Ortopedija |Ortopedski]] vsadki prevlečeni s temi materiali se takoj vežejo na kosti in druga tkiva v telesu, ne da bi jih telo zavrnilo ali bi prišlo so vnetne reakcije. Zato so zelo zanimivi za tkivno inženirstvo. Prav tako se uporabljajo kot polnila za ortopedske plastične vijake za pomoč pri zmanjševanju vnetja in povečanju absorpcije teh plastičnih materialov. Narejene so bile raziskave, da bi močne, goste nanokristalinske hidroksiapatitne keramične materiale za ortopedske pripomočke, ki nosijo težo, nadomestili s plastičnimi ortopedskimi materiali iz sintetite, z naravno, mineralno kostno maso. Ti keramični materiali se uporabljajo kot nadomestek kosti ali z vključitvijo beljakovin in kolagena, kot sintetične kosti.