Al-Bitrudži: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m disambig., drugi drobni popravki AWB
Vrstica 5:
== Življenje in delo ==
 
Al-Bitrudži je bil [[Ibn Tufajl]]ov učenec in [[Ibn Rušd]]ov sodobnik. Bil je največji med zadnjimi španskimi astronomi arabskega rodu. Deloval je v [[Sevilja|Sevilji]] v [[Andaluzija|Andaluziji]].
 
Njegovo delo ''Knjiga o astronomiji'' (''Kitab al-Haj´ah'', {{jezik-ar|كتاب الحياة}}) o razporeditvi (konfiguraciji) [[nebesno telo|nebesnih teles]] so imenovali tako, ker je poskušalo oživiti na spremenjen način napačno teorijo homocentričnih [[krogla|krogel]]. Poskušal se je ogniti tako [[epicikel|epiciklov]] kot [[ekscenter|ekscentrov]].<ref>{{navedi revijo |first=Bernard R. |last=Goldstein |date=marec 1972 |title=Theory and Observation in Medieval Astronomy |journal=Isis |volume=63 |issue=1 |pages=39-47 [41]}}</ref> Knjigo so iz arabščine prevedli v [[hebrejščina|hebrejščino]] in nato v latinščino. Latinska izdaja je izšla leta 1531 na [[Dunaj]]u. Čeprav ga smatrajo kot predstavnika nove astronomije, je v bistvu ponovil [[Aristotel]]ov sestav in povzel delo [[Ibn Badža|Ibn Badže]] in Ibn Tufajla. Njegov sistem [[gibanje|gibanja]] planetov je bil manj [[točnost|točen]] od [[Ptolemej]]eva, ker je večinoma sledil Aristotelovi sliki popolnega [[kroženje|krožnega gibanja]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.bookrags.com/research/ptolemaic-astronomy-islamic-planeta-scit-021234 |title=Ptolemaic Astronomy, Islamic Planetary Theory, and Copernicus's Debt to the Maragha School] |work=Science and Its Times, [[Thomson Gale]] |accessdate=2009-10-05 |language=en}}</ref> Njegovo delo označuje višek muslimanskega protiptolemejevskega gibanja. Njegova teorija homocentričnih krogel je imela velik vpliv na arabske in krščanske učenjake.
 
Arabski astronomi so zapustili nesmrtne sledi svoje marljivosti o [[nebo|nebu]], ki jih danes z lahkoto razpoznamo. Večina imen [[zvezda|zvezd]] v evropskih jezikih je [[arabščina|arabskega]] izvora, npr. β [[Škorpijon (ozvezdje)|Škorpijona]], [[Akrab]] (''´qrab'', škorpijon), α [[Kozorog (ozvezdje)|Kozoroga]], [[Algedi]] (''al-jadi'', kozlič), α [[Orel (ozvezdje)|Orla]], [[Atair]] (''al-ta´ir'', ptič, letalec), α [[Labod (ozvezdje)|Laboda]], [[Deneb]] (''dhanab'', rep), γ [[Mali medved (ozvezdje)|Malega medveda]], [[Ferkad]] (''farkad'', tele), α [[Bik (ozvezdje)|Bika]], [[Aldebaran]] (''al-dabaran'', sledilec), α [[Lira (ozvezdje)|Lire]], [[Vega (zvezda)|Vega]] (''al-Nasr'' (''an-Nasr'') ''al-Waqi'' (''al-Vaki''), padajoči orel), α [[Orion (ozvezdje)|Oriona]], [[Betelgeza]] (''bat al-jauza'', rame velikana), in tudi veliko število tehničnih nazivov, npr. [[azimut]] (''al-sumut'', [[pot]]i), [[podnožišče]] (nadir) (''nadir'', ''nazir'' (''es-semt'')), [[nadglavišče]] (zenit) (''al-samt'', (''al-semt'') (''ar-ras''), pot (nad glavo), teme), [[astrolab]] (''asturlab'', [[grščina|grško]] ''astrolabon'', jemanje zvezde), tabela (''al-zidž''), [[geometrija]] (''džumatrija'', grško ''geometrein'', zemljemerstvo), [[geografija]] (''džighrafijah'', grško ''geographein'', zemljepis), [[eter]] (''athir'', grško ''aither'', zgornji zrak, latinsko ''aether'', nebo), [[alkemija]] (''al-kimija'' (''al-kimia'')), [[koledar]], [[zbornik]], [[almanah]] (''al-manakh''). Ti izrazi pričajo o bogati islamski zapuščini krščanski Evropi. V [[trigonometrija|trigonometriji]] [[Trigonometrična funkcija|sinus]] (latinsko ''sinus'') je prav tako prevod arabske besede žep (''jajb''), ki je spet predelava [[sanskrt]]ske (''džive'' (''džjae'')). Robert je prvi uporabil to besedo. V Evropi pa je prvi uporabil funkcijo sinus in prvi sestavil trigonometrične tabele za vrednosti sinusov [[Georg Aunpekh von Peurbach|von Peurbach]]. Njegove trigonometrične tabele je pozneje leta 1464 v prvem delu v zgodovini, ki je posvečeno izključno trigonometriji, ''O poljubnem trikotniku'' (''De triangulis omnimodis'') razširil njegov pisar in učenec, [[Regiomontan]], verjetno najpomembnejši evropski [[matematik]] [[15. stoletje|15. stoletja]].
 
Poleg izposojenk kot so znane ''almukabala'', ''[[algebra]]'' in ''[[algoritem]]'', ki so jih že prej citirali, so kasneje v latinščino prevedli veliko arabskih izrazov, ki jih še danes uporabljamo v matematiki. Iz algebre, ki so jo Arabci v Španiji izgovarjali približno kot ''al-gabr'' so izvedli besedo brivec, ki so ga imenovali algebrist, to je tisti, ki popravlja zlomljeno in lepilec. [[aritmetika|Aritmetiko]] so prevedli v ''arithmatiki'', (grško ''(he) arithmetike (techne)'', (umetnost) računanja).
 
[[Leonardo Fibonacci|Fibonacci]], ki se je kakor [[al-Karadži]] močno zgledoval po Abu Kamilu, je leta 1202 v delu ''Knjiga o abaku'' (''Liber Abbaci'') opisal iracionalne enačbe in računanje z njimi. Algebrsko [[iracionalno število]], imenovano ''surd'', ki so ga Fibonacci in pozneje v [[16. stoletje|16. stoletju]] [[Michael Stiefel|Stiefel]] in drugi izpeljali iz latinskega ''numerus surdus'' - iracionalen, s pomenom gluho [[število]], je prevod arabske besede iracionalni [[Korenjenje|koren]] (''džidr (jadhr) asamm (asanum)'').
Vrstica 26:
 
{{normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Bitrudži, al-}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1130]]