Samostan Sopoćani: Razlika med redakcijama

| founder = Kralj [[ŠtefanStefan Uroš I.]]

'''Samostan Sopoćani''' ([[Srbščina|srbsko]] Манастир Сопоћани, Manastir Sopoćani) je nadarbina srbskega kralja [[ŠtefanStefan Uroš I.|ŠtefanaStefana Uroša I.]]. Zgrajen je bil v letih 1259 do 1270 pri izviru reke Raške v okolici [[Stari Ras|Rasa]], središča srbske srednjeveške države. Samostan Sopoćani in Ras sta od leta 1979 na [[Unescova svetovna dediščina|Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine]].

V 1160. letih je veliki knez ([[veliki župan]]) ŠtefanStefan Nemanja utrdil svojo oblast v Raški.<ref> Perica Speher (2010). [http://www.academia.edu/1333518/By_Their_Fruit_you_will_recognize_them_-_Christianization_of_Serbia_in_Middle_Ages ''By Their Fruit you will recognize them - Christianization of Serbia in Middle Ages''].</ref> Čeprav so naslov kralja dobili šele njegovi sinovi, ki so dosegli neodvisnost [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]], razvili gospodarski sistem in kovali svoj denar, sta osebnost in delo ŠtefanaStefana Nemanje ostala zgled, ki so ga posnemale tudi mlajše generacije.

Samostan Sopoćani je nadarbina srbskega kralja ŠtefanaStefana Uroša I., sina Štefana[[Stefan PrvokronanegaPrvovenčani|Stefana Prvovenčanega]] in Nemanjevega vnuka. Uroš I. je leta 1260 zgradil cerkev, v kateri naj bi bil pokopan. Okrog nje se je nato zgradil samostanski kompleks, obdan z visokim kamnitim obzidjem z dvemi vrati.

Cerkev, posvečeno Sveti trojici, je sredi 14. stoletja obnovil in razširil njegov vnuk Dušan. Od nekdaj velikega samostanskega kompleksa, v katerem so bili bivalni prostori, jedilnice in druge zgradbe, se je ohranila samo samostanska cerkev. Freske v glavnih delih cerkve so bile naslikane med letoma 1263 in 1270. Načrt poslikav se je zgledoval po načrtih iz 13. stoletja: v ograjenem prostoru pred oltarjem so bili liturgični prizori, v ladji Kristusova dela za odrešitev duše, v narteksu pa prizori iz Stare zaveze ter dogmatske in eshatološke téme. Naslikani so tudi ikonografski portreti Nemanjićev in zgodovinski prizori iz življenja Simeona[[Stefan NemanjićaNemanja|svetega Simeona]] in [[Sveti Sava|Svetega Save]]. Nadškof Sava II., ki je postal poglavar Srbske pravoslavne cerkve leta 1263, je prikazan v procesiji nadškofov v oltarnem prostoru. Na zahodnem zidu ladje je slavna freska ''Uspenje presvete Bogorodice''. Nekaj izvedencev za srbsko srednjeveško umetnost trdi, da so sopoćanske freske najlepše iz tistega obdobja.

Slika:King Stefan Uroš I with his son Stefan Dragutin.jpg| ŠtefanStefan Uroš I. s sinom Štefanom[[Stefan Dragutin|Stefanom Dragutinom]]

Slika: Stefan Uroš I, Sopoćani.jpg | [[Ktitor]]ski (donator)portret ŠtefanStefana UrošUroša I. z modelom cerkve

Slika: Prvovencani Simon Sopocani.jpg | ŠtefanStefan Prvovenčani

Slika: Fresco of young Stefan Dragutin and Stefan Milutin, Sopoćani.jpg |Mlada Uroševa sinova [[Stevan Dragutin|Dragutin]] in [[Stevan Milutin|Milutin]]

* ŠtefanStefan Uroš I.,

* Ana Dandolo, druga žena ŠtefanaStefana Prvovenčanega in mati ŠtefanaStefana Uroša I. in