Svobodno tržaško ozemlje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 47:
V drugi svetovni vojni se je Italija bojevala na strani [[sile osi|sil osi]]. Po zlomu fašističnega režima leta 1943 je ozemlje zahtevala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], zasedle pa so ga [[Tretji rajh|nemške]] okupacijske sile, ki so ga držale do konca vojne. 1. maja 1945 je v Trst vkorakala [[4. armada]] [[Jugoslovanska armada|jugoslovanske vojske]] s slovenskim [[9. korpus NOVJ|9. korpusom]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]], 2. maja pa so z zahoda Trst dosegle tudi zavezniške sile.
 
10. februarja 1947 je bil v [[Pariz]]u podpisan [[mirovni sporazum z Italijo (1947)|mirovni sporazum z Italijo]] (''Pariška mirovna pogodba''), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljeno je bilo na dve območji. Uradna jezika sta bila [[slovenščina]] in italijanščina, v coni B tudi hrvaščina<ref name="nusa" />. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemalaobsegala Slovensko primorje in Istroseverni del Istre, pa jugoslovanske vojske. STO tako ni nikoli zares delovalo kot enotna država, kljub temu pa je izdajalo svoj [[denar]] in [[poštna znamka|poštne znamke]]. Kljub temu, da je bil fašizem premagan, so v coni A še vedno imeli pomembno besedo nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, da bi tako uspešnejše vplivali na politična odločanja zavezniške vojaške uprave; odnos, ki so ga imeli do Slovencev je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec:
{{quote|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}}
Njihove zahteve so bile umerjene proti vsakemu ukrepu ZVU, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. To stališče izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</REF>: