Cerkveni red: Razlika med redakcijama

'''Cerkveni''' ali '''meniški red''' je [[ustanova]] posvečenega [[življenje|življenja]], ki deluje pod okriljem [[katolištvo|katoliške]] [[cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Edina izjema je red sv. Vasilija, ki je hkrati edini pravoslavni red, čeprav je meništvo v pravoslavju zelo prisotno in tudi starejše kot v katoliški Cerkvi. Cerkvene redove v katoliški Cerkvi bi lahko v grobem glede na vprašanje poslanstva in posledično stikov s svetom zunaj [[samostan]]a razdelili na dve veji:

* ''kontemplativne''

 

''Kontemplativni redovi'' so po nastanku starejši (prvi tak red so bili [[benediktinci]], ki jih je ustanovil [[sv. Benedikt]] v [[6. stoletje|6. stoletju]]), njihova glavna značilnost pa je prostovoljen umik od posvetnega življenja za samostanske zidove, kjer samostanska skupnost v samoti [[moli]] in dela. Geslo ''[[Moli in delaj]]'' ali [[latinščina|latinsko]] ''[[Ora et labora]]'' je pravzaprav eno temeljnih gesel [[Pravilo sv. Benedikta|Pravila sv. Benedikta]]. Prav zaradi zaprtosti samostanov kontemplativnih redov so morali le-ti imeti dovolj posestev, da so z dohodki od njih vzdrževali tako [[samostanska družina|samostansko družino]] kot tudi obnavljali stavbe in jih vedno znova prilagajali novovzniklim potrebam časa in prostora, v katerem so se znašli.

 

V to skupino redov prištevamo npr. [[frančiškani|frančiškane]], [[uršulinke]], [[minoriti|minorite]], [[misionarke ljubezni]] (le-te je ustanovila [[Mati Tereza]]), [[usmiljene sestre]], [[salezijanci|salezijance]]...

== Delni seznam cerkvenih redov ==

=== Moški redovi ===