Ktitor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nadaljevanje |
→Haristikija: Ktitorske pravice |
||
Vrstica 10:
==Haristikija==
Pristojne cerkvene oblasti, včasih tudi vladar, so lahko dale samostan oziroma samostanske prihodke neki osebi kot nagrado za zasluge ali darilo v vseživljenjsko uživanje (''haristikion'', ''haristikija''). Po smrti te osebe so ktitorske pravice prešle na neko cerkveno ustanovo. Haristikija je lahko bila tudi dedna: [[Stefan Uroš III.]] je čelniku Radanu in protopopu Prohorju dal cerkveno zemljo v dedno last. Znano je, da so se v srednjeveški Srbiji samostani pogosto odstopali duhovščini, v primarnih virih pa ni nobenega podatka, da so se odstopali tudi laikom. Stefan Dušan je cerkev sv. Nikolaja Mračkega z njenim imetjem dal v vseživljenjsko uživanje starost Jovanu (1342), cerkev sv. Petra Koriškega, ki je pripadala [[Hilandar]]ju, pa starosti Grigoriju. Po propadu srbske srednjeveške države se je dogajalo, da so se samostanski prihodki odstopali [[škof]]om, ki so zaradi turške okupacije ostali brez dohodkov in sredstev za življenje.<ref name=ref2/>
==Ktitorske pravice==
Ktitorske pravice so se lahko prenesle, predvsem na naslednike. [[Stefan Namanja]], na primer, je po odstopu s prestola svoje ktitorske pravice nad [[Samostan Studenica|Studenico]] prenesel na sina [[Stefan Prvovenčani|Stefana Prvovenčanega]].
Ktitor je imel v svojem samostanu pravico sestaviti [[tipik]] in sodelovati pri izbiranju [[iguman]]a. Določal je pravni status svoje dotacije, jo postavil pod oblast vladarja ali patriarha ali jo kot [[metoh]] poklonil drugemu samostanu. Za razliko od ustanovitelja, ki je lahko spremenil tipik in pravni status ktitorije, ktitor naslednik ta pravice ni imel.
Največjo avtonomijo so imeli stavropigijski cesarski samostani in lavre, ki niso bili podrejeni lokalnemu škofu, ampak neposredno vladarju. V teh samostanih je igumana izbiral vladar. Ob njegovem imenovanju se je opravila [[investitura]]. [[Hilandar]] je imel privilegij, da je neodvisno od cerkvene in celo cesarske oblasti izbiral svojega igumana. V drugih ktitorskih samostanih je imel ktitor pravico škofu predlagati svojega kandidata za igumana.<ref name=ref1/>
Ktitor ustanovitelj je imel v svoji fundaciji pravico do omembe med bogoslužjem, groba, portreta in častnega mesta.
==Sklici==
| |||