Redakcija: 15:29, 23. april 2018 uredi Pandrej (pogovor \| prispevki) 1.200 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:21, 17. junij 2019 uredi razveljavi Pandrej (pogovor \| prispevki) 1.200 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 45: Z nastopom [[Solomon Ogrski\|Solomona]] (1063-74) so se v izgnanstvo umaknili Bélovi sinovi, vendar so se s Solomonom kmalu pobotali in najstarejši Géza je celo dobil nazaj očetove posesti in sodeloval s kraljem pri pohodih na [[Pečenegi\|Pečenege]] in na Bizanc. Toda bratranca sta se ponovno sprla in zmagal je starejši in bolj izkušeni Géza. Komaj dvaindvajsetletni Solomon je že drugič zbežal k Henriku IV. in odnesel s seboj kraljevo zakladnico in madžarsko krono; v zameno za pomoč mu je prisegel vazalsko zvestobo. A Géza je odbil nemški napad. [[Géza I. Ogrski]] (1074-77) je sicer imel oblast, želel pa si je tudi kraljevo krono. V času [[Investiturni boj\|investiturnega boja]] jo je upravičeno pričakoval od papeža [[Papež ~~Gregpr~~Gregor VII.\|Gregorja VII.]], vendar je ta v zameno zahteval priznanje vazalstva. Géza je to odklonil in sprejel krono<ref>to sijajno umetniško delo je postalo sto let pozneje spodnji del svete madžarske krone, kakršno poznamo danes. Kontler, str. 50.</ref> raje od bizantinskega cesarja [[Mihael VII. Dukas\|Michaela VII.]] Ob Gézovi smrti sta bila njegova sinova Koloman in Álmoš še otroka, zato je prestol brez nemirov zasedel Gézov brat Ladislav I. Za nekaj časa se je končalo obdobje sporov za krono.

Árpádovci: Razlika med redakcijama