Blejski grad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
v |
m Reverted 1 edit by 89.212.52.163 (talk) to last revision by MZaplotnik. (TW) Oznaka: razveljavitev |
||
Vrstica 22:
== Zgodovina gradu ==
V zgodovinsko obdobje je Bled stopil leta 1004 z listino [[Sveto rimsko cesarstvo|nemškega]] cesarja [[Henrik II. Nemški|Henrika II.]], ki je posestvo Bled podaril [[briksenska škofija|briksenski škofiji]], škofu Albuinu. Leta 1011 je Henrik II. podaril nasledniku škofa Albiuna, škofu Adalberonu, Blejski [[grad]] in za 30 kraljevskih kmetij zemlje. V tej darovnici se Blejski grad (''castellum Veldes'') prvič omenja. Po času omembe spada med najstarejše v virih imenovane gradove na [[Slovenija|Slovenskem]]. Briksenski škofje so na Bled prihajali redko, zato so gospostva sprva upravljali in varovali škofovi [[ministerial]]i, do leta 1349 [[vitezi Blejski]]. Sredi [[14. stoletje|14. stoletja]]
Ker je bil velik zaščitnik [[protestantizem|protestantizma]], ki se je v tem času razširil na Bledu, je leta 1574 moral oditi z Bleda in prepustiti zakupništvo privržencu katoliške stranke, baronu [[Ivan Josip Lenkovič|Ivanu Josipu Lenkoviču]]. Ta je umrl 1680, za njegovimi dediči je posest upravljal [[grof]] [[Žiga Turn]] (1592–1597). Od leta 1597 do 1615 so se škofje odpovedali zakupništvu in sami postavljali [[glavar]]je. Po letu 1615 so imeli Bled v zakupu knez Janez Eggenberg (do 1634), Adam Pipian (1634–1642), Karel Weidmann (1642–1651), [[Engelbert Volf Auersperg]] (1651–1666), Janez Petschacher (1666–1669), Wilhelm Baltasar von Loewenfeldt (1669–1674), ponovno Petschacher (1674–1677), rodbina baronov [[Gallenfelsi|Gallenfels]] (1677–1721 in 1731–1744), vmes pa Anton Ignacij von Loewenegg, Janez Toman (1744–1750), baron Indermauer (1751–1769), Franc Florijan Chrobath (1769–1774), Jožef Štefančič (1774–1782), Ignac Novak (1782–1804). Glavarji so bili do srede [[18. stoletje|18. stoletja]] plemiči, kasneje so jih zamenjali meščani.
Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo, z ukazom dunajske dvorne komisije, podržavljeno. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809-1813) je bilo gospostvo last [[prvo Francosko cesarstvo|francoske države]], dohodke pa je užival generalni guverner, [[maršal]] [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]]. Leta 1838 je bila briksenski škofiji vrnjena vsa podržavljena posest. Škof in [[kapitelj|stolni kapitelj]] sta 1858 prodala gospostvo Bled in otoško [[proštija|proštijo]] za 150.000 [[goldinar]]jev meščanskemu podjetniku [[Viktor Ruard|Viktorju Ruardu]], lastniku jeseniške železarne. Ruard je leta 1871 obsežne gozdove prodal [[Kranjska industrijska družba|Kranjski industrijski družbi]], obdržal je grad, jezero in gradbena zemljišča okrog jezera. Leta 1882 je ta posest prišla v roke veletrgovca Adolfa Muhra, leta 1918 pa je grad z jezerom in otokom kupil hotelir [[Ivan Kenda]]. Grad je leta 1937 prevzela [[Zadružna gospodarska banka]], nato pa [[Dravska banovina]]. Sedaj je v lasti države. Upravlja ga '''Zavod za kulturo Bled'''. Grad sta prizadela dva [[potres]]a, [[Potres na Idrijskem 1511|leta 1511]], po katerem ga je prezidaval Herbard Auersperg, in leta 1690, ko so ga popravljali Gallenfelsi. Ostal je ohranjen njegov [[gotika|gotski]] fortifikacijski sistem.
== Stavba ==
Grajska poslopja so razvrščena okoli dveh dvorišč. Ob spodnjem dvorišču so bila gospodarska poslopja, ob zgornjem pa stanovanjski prostori. Dvorišča je povezovalo stopnišče sredi [[barok|baročnega]] trakta. Najbolj zanimiva je [[kapela]] na zgornjem dvorišču, zgrajena v [[16. stoletje|16. stoletju]], posvečena škofoma [[sv. Albuin]]u in [[sv. Ingenuin]]u. Okrog 1700 so jo poslikali s [[freska]]mi, ob oltarju sta upodobljena darovalca [[Henrik II.]] in njegova žena [[Kunigunda]]. Od najstarejše zasnove se je ohranilo [[romanika|romansko]] obzidje z vhodnim stolpom, ostala poslopja so iz obdobja [[renesansa|renesanse]]. Ko je leta 1947 pogorelo ostrešje gradu in so se začela arheološka izkopavanja, je [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v Ljubljani sprožil vprašanje konservacije gradu. Tako je bil grad po načrtih ing. arh. [[Tone Bitenc|Toneta Bitenca]] s finančnimi sredstvi države in bivše občine Bled restavriran. Blejski grad je prezentiran in urejen za obisk, v delu prostorov je muzej.
== Notranji bivalni prostori ==
| |||