Moravska Srbija: razlika med redakcijama

dodanih 4.656 zlogov ,  pred 1 letom
nadaljevanje
(uvod)
(nadaljevanje)
|year_start = 1371
|year_end = 1402
|event_start = razpad [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarsta]]
|date_start =
|event_end = preimenovanje v Srbski despotat
|date_end =
|
|stat_area1 =
|population_estimate =
|today={{flag|Srbija}}<br>{{flag|Kosovo}}<br>{{flag|Črna Gora}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}
|footnotes =
}}
Lazar Hrebeljanović je bil rojen okoli leta 1429 v trdnjavi Prilepac pri [[Novo Brdo, Kosovo |Novem Brdu]] na [[Kosovo|Kosovu]] v Srbskem kraljestvu. Bil je dvorjan srbskega carja [[Stefan Dušan|Stefana Uroša Dušana]] in njegovega naslednika [[Stefan Uroš V.|Stefana Uroša V.]].<ref>Mihaljčić 2001, str. 15–28.</ref> Za Uroševo vladavino je značilna slabitev centralne oblasti in razpadanje Srbskega cesarstva. Močni srbski plemiči so postali praktično neodvisni vladarji svojih domen.<ref name=ref4>Mihaljčić 2001, str. 29–52.</ref>
 
Lazar je leta 1363 ali 1365 zapustil Urošev dvor, postal lokalni gospod in se najmanj od leta 1371 naslavljal s "knez". Njegova domena je bila sprva v senci močnejših zemljiških gospodov, predvsem bratov [[Vukašin Mrnjavčević|Vukašina]] in [[Uglješa Mrnjavčević|Jovana Uglješe Mrnjavčevića]]. Oba brata sta bila leta 1371 ubita v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]] in Lazar je zasegel njuno ozemlje. Lazar in bosanski ban [[Tvrtko I. Kotromanić]] sta leta 1373 s skupnimi močmi premagala še enega močnega plemiča [[Nikola Altomanović|Nikolo Altomanovića]]. Lazar je zasegel večino njegovega ozemlja. Približno takrat je Lazar priznal suverenost kralja [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]],<ref> Mihaljčić 2001, str. 53–77</ref> ki mu je prepustil del ali celo Mačvo. Z vsemi omenjenimi ozemeljskimi pridobitvami je Lazar postal najmočnejši srbski fevdalec.<ref name=ref6>Fine 1994, str. 387–389.</ref> Njegovo državo zgodovinarji imenujejo Moravska Srbija.<ref name=ref7>Mihaljčić 2001, str. 116–132.</ref>
 
Moravska Srbija je dosegla največji obseg leta 1379, ko je Lazar zasedel še [[Braničevo]] in [[Kučevo]], posest ogrskega vazala Radiča Brankovića Rastislalića.<ref>Mihaljčić 2001, str. 78–115.</ref> Lazarjeva država je bila večja od domen drugih srbskih gospodov in večja od bivšega [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]]. Imela je tudi bolj organizirano upravo in vojsko. Obsegala je celo porečje Morave on izvira Južne Morave na jugu do reke Donave in Save na severu. Severozahodna meja je potekala po reki Drini. Razen prestolnice [[Kruševac]] so bila pomembna tudi mesta [[Niš]] in [[Užice]] ter Novo Brdo in Rudnik, najbogatejša rudnika [[Srebro|srebra]] v srednjeveški Srbiji. Od vseh srbskih ozemelj je bila Moravska Srbija najbolj oddaljena od Osmanskega cesarstva in zato najmanj izpostavljena pustošenju turških roparskih skupin. Zaradi teh okoliščin je privlačila begunce iz predelov, ki so jih ogrožali Turki. Begunci so gradili nove vasi in zaselke v redko naseljenih in neobdelanih delih Moravske Srbije. Med pribežniki je bila tudi duhovščina, ki je spodbujala oživitev starih verskih središč in ustanavljanje novih.<ref name=ref6/><ref name=ref7/>
 
Turške roparske tolpe so neovirano prehajale ozemlja osmanskih vazalov in leta 1381 vdrle v Moravsko Srbijo. V bitki pri Dubravici pri [[Paraćin]]u sta jih prestregla in uničila Lazarjeva plemiča Crep Vukoslavić in Vitomir. <ref name=ref7/> Leta 1386 je sultan [[Murat I.]] sam poveljeval veliki vojski, ki je Lazarju vzela Niš. Za bitko med Lazarjem in Muratom pri Pločniku malo jugozahodno od Niša ni jasno ali se je zgodila malo pred padcem Niša ali malo po njem. Lazar je pri Pločniku odbil Muratov napad.<ref>Reinert 1994, str. 177</ref> Po smrti kralja [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I.]] leta 1382 se je v [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]] začela državljanska vojna, v kateri je na strani nasprotnikov princa Sigismunda Luksemburškega nekaj časa sodeloval tudi Lazar. Nekaj vojaških enot je poslal v boje v okolici [[Beograd]]a in [[Sremska Mitrovica|Sirmija]]. Ti spopadi so se končali brez osvojitve novega ozemlja. Lazar je leta 1389 z ogrskom kraljem [[Sigismund I. Luksemburški|Sigismundom I.]] sklenil mir.<ref>Fine 1994, str. 395–398.</ref>
 
[[Bitka na Kosovskem polju]], v kateri sta se spopadli Lazarjeva in osmanska vojska pod poveljstvom Murata I., je potekala 15. junija 1389. Lazar in Murat sta v njej padla. Bitka je bila taktično neodločena, velike izgube na obeh straneh pa so bile katastrofalne samo Srbijo.<ref name=ref7/><ref name=ref11>Fine 1994, str. 409–414.</ref> Lazarja je nasledil najstarejši sin [[Stefan Lazarević]]. Ker je bil še mladoleten, je Moravsko kraljestvo upravljala Lazarjeva vdova Milica. Pet mesecev po kosovski bitki jo je s severa napadla vojska ogrskega kralja Sigismunda. Osmanska vojska je med prodiranjem proti Ogrski spomladi 1390 prišla do meje Moravske Srbije in Milica je priznala sultanovo suverenost.<ref name=ref11/>
 
Stefan Lazarević se je kot osmanski vazal udeležil [[bitka pri Karanovasi|bitke pri Karanovasi]] (1394), [[Bitka na Rovinah|Rovinah]] (1395), [[Bitka pri Nikopolju|Nikopolju]] (1396) in [[Bitka pri Ankari|Angori]] (1402). Po bitki pri Angori je obiskal [[Carigrad]], kjer mu je bizantonski cesar [[Manuel II. Paleolog]] podelil naslov ''despot''. Njegova država se je zato od leta 1402 imenovala [[Srbski despotat]].<ref>Ćirković 2004, str. 88. </ref>
 
 
 
34.594

urejanj