Redakcija: 18:43, 5. november 2017 uredi Savinjc (pogovor \| prispevki) 576 urejanj Večinoma na novo napisano, v besedilo je vključen večji del prejšnjega zapisa.		Redakcija: 17:09, 13. junij 2019 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.110 urejanj m pp infopolje (length_km) AWB Novejše urejanje →
Vrstica 3: \| image_name = \| caption = \| origin = pod vasjo [[Zgornja Velka]]</br />{{koord\|46\|40\|48.60\|N\|15\|45\|23.00\|E\|region:SI-003_type:waterbody}} \| mouth = v [[Pesnica\|Pesnico]] pod [[Radehova\|Radehovo]]</br />{{koord\|46\|33\|29.48\|N\|15\|51\|50.36\|E\|region:SI-003_type:waterbody\|display=inline,title}} \| basin_countries = [[Slovenija]] \| ~~length~~length_km = 22 km \| elevation = 350 m \| mouth_elevation = 230 m ~~\| discharge =~~ \| watershed = 76 km<sup>2</sup> \|geopedia=#T105_x565627.985_y161299.367_s13_b4 Vrstica 15 ⟶ 14: '''Vélka''' je levi pritok [[Pesnica\|Pesnice]] pri [[Radehova\|Radehovi]] v severnem delu [[Slovenske gorice\|Slovenskih goric]]. Najdaljši pritok Pesnice se začne kot neznaten izvir v plitvi gozdnati grapi pod [[Zgornja Velka\|Zgornjo Velko]] in nato teče proti jugu po razmeroma mokrotni dolini z mestoma širšim dolinskim dnom, proti kateremu se iz okoliških grap stekajo številni majhni pritoki. Pod vasjo [[Spodnji Gasteraj]] potok zavije proti jugovzhodu, dolinsko dno pa se precej razširi, a potok se kmalu spet obrne na jug. Nekoč je celoten potok tekel po širokem dolinskem dnu naprej mimo [[Lenart v Slovenskih goricah\|Lenarta]] in se malo naprej izlival v [[Pesnica\|Pesnico]], zdaj pa velik del vode teče po umetnem kanalu proti vzhodu v [[Trojiško jezero]]. Pri naselju [[Zgornji Žerjavci]] se v Velko izliva [[Gasterajski potok]], pri naselju [[Radehova]] pa se združi s potokom [[Globovnica]]. Po mnenju jezikoslovcev naj bi njeno sedanje ime nekoč pomenilo ''Velika voda'', saj se v zgodovinskih virih pojavlja v oblikah in rivum Welik (1211), ad rivum Welik (1214), in der Welich (1315).<ref>{{navedi knjigo \|last1=Bezlaj\|first1=France\|year=1961\|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga\|pages=293–294\|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti\|location=Ljubljana\|cobiss=1763585}}</ref> <ref>{{navedi knjigo \|last1=Snoj\|first1=Marko\|year=2009\|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen\|pages=451\|publisher=Založba Modrijan\|location=Ljubljana\|isbn=978-961-241-360-6\|cobiss=247065344}}</ref> Tudi na starih avstrijskih zemljevidih se potok imenuje Velika (Bach Velika, Bach Welika).<ref>{{navedi splet \|url=http://mapire.eu/en/map/firstsurvey\|title=Josephinische Landesaufnahme (1763-1787)\|accessdate=4. novembra 2017}}</ref> Dolinsko dno ob potoku je bilo nekoč skoraj neposeljeno, saj je bilo zaradi majhnega strmca in ilovnatih prsti precej mokrotno, na njem pa so bili predvsem travniki, ki jih je potok pogosto poplavljal. Tudi danes v zgornjem in srednjem toku prevladujejo travniki, v spodnjem delu pa sta bila potok in celotna pokrajina povsem preoblikovana z obsežnimi melioracijskimi posegi v 60. letih prejšnjega stoletja. V zgornjem in srednjem toku sta struga in okolica potoka ostali še dokaj neokrnjeni; brežine so povečini zaraščene z drevesi in grmičevjem, kar daje zavetje številnim živalskim vrstam. V potoku živijo potočni rak [[jelševec]] (''Astacus astacus'') in precej vrst rib, mdr. [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus''), [[zelenika]] (''Alburnus alburnus alburnus''), [[rdečeoka]] (''Rutilus rutilus''), globoček, ostriži.<ref>{{navedi revijo\|url=http://ribiska-zveza.si/downloads/ribic_6_2011_DvQ5L.pdf\|title = Velka\|journal = Ribič\|volume = 70\|issue=6\|pages= 158\|publisher = Ribiška zveza Slovenije\|location = Ljubljana\|year = 2011\|cobiss=15915266\|issn =0350-4573}}</ref> V spodnjem toku, dolvodno od [[Lenart v Slovenskih goricah\|Lenarta]], teče potok po povsem umetni strugi s pravilnim trapezastim profilom in z zelo malo obvodnega rastja. Večji del vode je po umetnem kanalu speljan v [[Trojiško jezero]], ki je bilo v okviru velikih melioracij v [[Pesniška dolina\|Pesniški dolini]] prvotno namenjeno zadrževanju poplavnih voda Velke. Nekdanje mokrotne travnike so spremenili v obsežne njivske površine, v ravnici ob Velki je tudi industrijska cona Lenart. Urbar gospoščine mariborskega spodnjega gradu navaja, da je že leta 1542 na njihovih posestih v [[Spodnji Žerjavci\|Spodnjih Žerjavcih]] na potoku Velka obratoval mlin, leta 1570 pa sta omenjena dva mlina tudi v [[Žice\|Žicah]]. <ref>{{navedi revijo\| title = Urbarji gospoščine Maribor – spodnji grad}}</ref> Po popisu iz leta 1840 je razvidno, da je bil tok potoka Velka v tistih časih zelo izkoriščen za potrebe mlinarstva. V kraju [[Spodnja Velka]] je bil en mlin z dvema kamnoma, v naselju [[Žitence]] štirje mlini s po dvema kamnoma, v naselju [[Žice]] dva mlina s po dvema kamnoma, v [[Zgornji Žerjavci\|Zgornjih Žerjavcih]] štirje mlini s po dvema ali tremi kamni, v naselju [[Spodnji Porčič]] dva mlina s po dvema kamnoma in v naselju [[Radehova]] dva mlina s po dvema kamnoma.<ref>{{navedi knjigo \|last1=Kuret\|first1=Niko\|year=1985\|title=Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818 [i. e. 1811]) in Georga Götha (1842)\|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti\|location=Ljubljana\|isbn=86-7131-028-0\|cobiss=3820544}}</ref> Vrstica 29 ⟶ 28: {{Pritoki Pesnice}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]]

Velka (Pesnica): Razlika med redakcijama