Tržiška Bistrica: Razlika med redakcijama

|caption = Tržiška Bistrica v [[Dovžanova soteska|Dovžanovi soteski]] nad [[Tržič|Tržičem]]em

|mouth = reka [[Sava]], zahodno od [[Naklo|Naklega]] </br />{{koord|46|16|44.25|N|14|15|59.45|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}}

|length length_km = 27 km

'''Tržíška Bístrica''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok [[Sava|Save]] zahodno od [[Naklo|Naklega]]. Izvira pod mejnim grebenom v [[Karavanke|Karavankah]] južno od [[Košuta|Košute]], teče sprva po gozdnati grapi do sotočja v [[Medvodje|Medvodju]], nato po nekoliko širši dolini proti jugozahodu, zavije proti jugu in skozi [[Dovžanova soteska|Dovžanovo sotesko]] do [[Tržič|Tržiča]]a. Pod [[Bistrica pri Tržiču|Bistrico pri Tržiču]] vstopi v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], teče proti jugu in se pod [[Bistrica, Naklo|Bistrico]] izliva v [[Sava|Savo]].

Večji desni pritoki so [[Košutnik (potok)|Košutnik]], [[Zali potok (Tržiška Bistrica) |Zali potok]], [[Dolžanka]], [[Kališnik (potok)|Kališnik]] in [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]], večja leva pritoka sta [[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] in [[Lomščica]].

Tržiška Bistrica nastane iz več manjših izvirov na jugozahodnem pobočju glavnega grebena [[Karavanke|Karavank]] in teče strmo skozi gozd mimo opuščene planine Brsnina ter naprej navzdol po grapi do izrazitega sotočja [[Medvodje]], kjer se ji z leve pridruži [[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] izpod istoimenskega vrha [[Stegovnik]] in z desne daljši [[Košutnik (potok)|Košutnik]] izpod vzhodnega dela grebena [[Košuta|Košute]]. Do sem je imel potok velik strmec, saj se je spustil že za več kot 750 m, od tu naprej pa se mu strmec precej zmanjša in teče po nekoliko širši dolini ves čas proti jugozahodu skozi razloženo naselje [[Jelendol, Tržič|Jelendol]], skoraj ves čas po triasnem dolomitu in lastnih prodnih nanosih. S strmih gozdnatih pobočij na levi in desni strani doline se vanj stekajo številne kratke in strme grape, ki so ob izstopu v glavno dolino nasule manjše [[vršaj|vršaje]]e, ter z desne dva večja pritoka: [[Zali potok (Tržiška Bistrica) |Zali potok]] in [[Dolžanka]].

Pod sotesko se reka za kratek čas nekoliko umiri, na obeh straneh jo spremlja ozka naplavna ravnica, vse do [[Čadovlje pri Tržiču|Čadovelj]], kjer se ji z leve pridruži [[Lomščica]] iz Lomske doline pod [[Storžič|Storžičem]]em. Takoj zatem priteče reka na pas trših triasnih dolomitov, zato se dolina ponovno zoži, reki pa se poveča strmec. Svoj tok nadaljuje skozi mesto [[Tržič]], kjer se dolina spet nekoliko razširi, Tržiški Bistrici pa se z desne strani pridruži potok [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]], ki zbira vode na južni strani prelaza [[Ljubelj]].

Pod [[Tržič|Tržičem]]em vstopi reka v ravnino [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] in teče po njej proti jugu. Na obeh straneh spremlja strugo ožja naplavna ravnica, vendar se je reka po koncu zadnje ledene dobe zarezala 30–40 m globoko v prodne naplavine, tako da ravnico ob reki na obeh straneh spremljata strmi ježi glavne terase. Naplavna ravnica ob reki je zaradi pogostih poplav skoraj povsem neposeljena, vasi so nameščene na robu glavne terase visoko nad reko. Pri vasi [[Bistrica, Naklo|Bistrica]] prečkata reko [[avtocesta A2|gorenjska avtocesta]] in nekdanja glavna cesta, pod njo pa Tržiška Bistrica zavije rahlo proti jugozahodu, teče med strmima pobočjema skozi pas trših konglomeratov in se dobra dva kilometra niže izliva v [[Sava|Savo]].

Tržiška Bistrica je ena od številnih naših 'bistric' in je ime dobila po mestu [[Tržič]]. Vodno ime ''Bistrica'' je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede ''bystrica'' v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika ''bystrъ'' (hitro tekoč, deroč). V starejših zgodovinskih virih se ime reke pojavlja kot Veustritz (1373), <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|cobiss=1763585|pages=62–64}}</ref> <ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=61}}</ref>, v nemški obliki se omenja kot Feistritz Bach ali Neumarkter Feistritz.

Tržiška Bistrica ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (novembra) in drugim viškom spomladi (april–maj). Jesenski višek prispevajo dolgotrajnejša jesenska deževja, ko dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek je manj izrazit in večinoma posledica taljenja snega. Izrazita sta tudi oba nižka: februarski je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], avgustovski pa manjše količine padavin in povečane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]] zaradi višjih poletnih temperatur. Zaradi velikih strmin velik delež padavin hitro odteče po pobočjih in naprej po reki navzdol, zato ima Tržiška Bistrica zelo velik [[specifični odtok]] (39,3&nbsp;l/s/km²) in tudi visok [[odtočni količnik]] (63,5 %), podobno kot sosednja [[Kokra]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|chapter=Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971-2000 po hidrometričnih zaledjih|COBISS=237729536}}</ref>

Tržiška Bistrica je izrazit [[hudournik]], vendar na večjem delu toka, razen v [[Tržič|Tržiču]]u in soseščini, ne povzroča večjih težav, saj je poplavna ravnica ob zgornjem in spodnjem toku skoraj neposeljena. V zgornjem toku, od [[Medvodje|Medvodja]] do [[Dovžanova soteska|Dovžanove soteske]], je v njej le nekaj hiš, dolvodno od [[Bistrica pri Tržiču|Bistrice pri Tržiču]] je vrezana v lastne prodne nanose, naselja pa so na varnem na robu glavne terase. Te poplavne ravnice so izpostavljene pogostim, a kratkotrajnim hudourniškim poplavam, večje probleme povzročajo hudourniške vode le v [[Tržič|Tržiču]]u in sosednjih naseljih, ki so se namestila tik ob hudourniški strugi.

Hudourniški značaj Tržiške Bistrice kažejo tudi velike razlike med največjimi in najmanjšimi pretoki, zaradi ozkega in zelo strmega zgornjega dela porečja je tudi odziv rečnega pretoka na močnejše padavine izjemno hiter. Na vodomerni postaji v Preski so v obdobju 1981–2010 izmerili najmanjše pretoke ob hudi suši poleti 1993 (14.7.: 0,731&nbsp;m³/s), največje pretoke pa ob poplavah 18.9.2007 (155&nbsp;m³/s), 28.8.1986 (133&nbsp;m³/s) in 1.11.2003 (115&nbsp;m³/s). <ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Tr%C5%BEi%C5%A1ka%20Bistrica&p_postaja=4050|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Ob močnih padavinah težave prebivalcem ne povzročajo samo narasle vode Tržiške Bistrice, veliko škodo povzročajo tudi hudourniški pritoki z močno erozijo ter nanašanjem velikih množin proda in drugega plavja s strmih pobočij v dolino.

Tržiška Bistrica je v zgornjem toku zelo čista reka, saj je območje večinoma poraslo z gozdom in redko poseljeno, po podatkih [[ARSO]] je tudi v srednjem in spodnjem toku v dobrem kemijskem in ekološkem stanju. <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=30. aprila 2016}}</ref> Kakovost vode v srednjem in spodnjem toku se je močno izboljšala po izgradnji kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave za Tržič in sosednja naselja na Brezovem na desnem bregu Tržiške Bistrice v letih 2008–2010. <ref>{{navedi splet |url=http://www.komunala-trzic.si/storitve/odvajanje-ciscenje-odpadnih-padavinskih-vod/centralna-cistilna-naprava-trzic|title=Centralna čistilna naprava Tržič|accessdate=30. aprila 2016}}</ref>

Na večjem delu toka je struga Tržiške Bistrice v dobrem naravnem stanju, umetno spremenjena struga je le od izliva [[Lomščica|Lomščice]] skozi [[Tržič]] do izpod [[Zvirče|Zvirč]] in pri [[Bistrica, Naklo|Bistrici]]. V preteklosti so njeno moč izkoriščali mlini in drugi vodni obrati v Tržiču, v spodnjem toku so bili zaradi njenega hudourniškega toka ob krajših mlinščicah, ki so potekale po poplavnih ravnicah na obeh bregovih, mdr. pod [[Kovor|Kovorjem]]jem in [[Zvirče|Zvirčami]] na desnem in levem bregu, prav tako pod [[Podbrezje|Podbrezjami]] in [[Bistrica, Naklo|Bistrico]]. Tudi nekdaj dobro razvite obrti v [[Tržič|Tržiču]]u, ki so v 19. stoletju deloma prerasle v industrijske obrate, so bile v večji ali manjši meri navezane na vodno silo Tržiške Bistrice in desnega pritoka [[Mošenik (Tržiška Bistrica)|Mošenik]]. Že v 16. stoletju so bile ob izlivu [[Lomščica|Lomščice]] fužine, ki so delovale do leta 1817. Prav tako so bile fužine na desnem bregu Tržiške Bistrice na mestu današnje tovarne lepenke na [[Slap, Tržič|Slapu]], iz katerih je nastala tovarna kos in srpov (sedanja AB TOKOS). Na desnem bregu Tržiške Bistrice pod mestom je bila že v 19. stoletju velika žaga, ki se je pozneje razširila v večji obrat lesne industrije (nekdanji ZLIT), a je v zadnjih letih ugasnil. <ref>{{navedi knjigo|year=1968|title=Krajevni leksikon Slovenije. 1. knjiga|publisher=Državna založba Slovenije|page=438, 443|location=Ljubljana|cobiss=18172417}}</ref> Ob zgornjem toku Tržiške Bistrice je bila večja žaga, ki jo je leta 1902 skupaj z okoliškimi gozdovi kupil baron [[Karl Born]], jo močno povečal in preuredil na električni pogon ter zanjo zgradil hidroelektrarno in 5&nbsp;km dolgo gozdno železnico od [[Medvodje|Medvodja]].

Danes izkoriščajo vodno energijo Tržiške Bistrice v 11 malih hidroelektrarnah: tri so v [[Jelendol, Tržič|Jelendolu]], dve v [[Tržič|Tržiču]]u ter šest dolvodno od Tržiča, večinoma ob nekdanjih mlinščicah.

Zaradi dobro ohranjene naravne struge in bližnje poplavne ravnice je skoraj celotna Tržiška Bistrica od izvira do izliva, razen na odseku skozi [[Tržič]] do [[Pristava, Tržič|Pristave]], zavarovana kot naravna vrednota državnega pomena, vključno s poplavno ravnico. Zaradi izrazite dinamike je kot posebna naravna vrednota državnega pomena zavarovano tudi sotočje [[Sava|Save]] in Tržiške Bistrice, saj hudourniški značaj in velik dotok karbonatnega proda omogočata nastanek hitro se spreminjajočih belih prodišč in pogosto prestavljanje rečnega toka. Dodaten pomen temu odseku daje še skoraj povsem nedotaknjena obvodna vegetacija. <ref>{{navedi splet |url=http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf|title=Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena|publisher=Zavod RS za varstvo narave|accessdate=5. maja 2016}}</ref>

Kot posebna naravna vrednota lokalnega pomena je zavarovana še [[Dovžanova soteska]], predvsem kot izjemno nahajališče fosilov iz paleozoika, pa tudi zaradi zanimivih reliefnih oblik (kratka soteska, veliki balvani v strugi, slapišče idr.). Celoten tok Tržiške Bistrice do izteka iz Dovžanove soteske leži tudi v območju [[Natura 2000]] Karavanke. <ref>{{navedi splet |url=http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso|title=Atlas okolja|publisher=ARSO|accessdate=5. maja 2016}}</ref>

[[Kategorija:pritokiPritoki Save]]