Sotla: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m pp infopolje (length_km) AWB |
||
Vrstica 5:
|mouth = [[Sava]] (na hrvaški strani nasproti [[Jesenice, Brežice|Jesenic]]){{koord|45|51|52.00|N|15|41|00.45|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}}
|basin_countries = [[Slovenija]], [[Hrvaška]]
| length_km = 90
|
|elevation = 640 m
| mouth_elevation = 134 m
Vrstica 21 ⟶ 22:
Dolvodno od te zožitve Sotla v izrazitih [[meander|meandrih]] vijuga po dober kilometer širokem dolinskem dnu, ki je deloma izpostavljeno poplavam, zato so se naselja na obeh straneh meje odmaknila na obrobje dolinskega dna ([[Imeno]], [[Prelasko]] na slovenski, [[Miljana, Zagorska Sela|Miljana]] in [[Plavić]] na hrvaški strani) ali na višjo teraso [[Sedlarjevo]]. Sledi nov ožji odsek v nekoliko trših miocenskih kamninah in na drugi strani Sotla priteče v majhno, a izrazito Bistriško kotlinico ob severnem vznožju [[Orlica (hribovje)|Orlice]]. Po njenem mokrotnem dnu, polnem opuščenih [[meander|meandrov]], teče proti jugovzhodu, naselja so odmaknjena na rob ravnine ([[Bistrica ob Sotli]] na slovenski in [[Kumrovec]] na hrvaški strani).
Pri [[Kunšperk
Od izstopa iz soteske do izliva postane Sotla prava nižinska reka: teče po široki naplavni ravnici, po kateri je nekoč neutrudno vijugala sem in tja (njen nekdanji tok označuje zelo vijugast potek državne meje), rečni tok pa so večinoma speljali v izravnano umetno strugo. Dolinsko dno je deloma izpostavljeno poplavam in neposeljeno, vasi so se približale reki na nizkih terasah ali kjer se reka dotakne gričevnatega obrobja. Najobsežnejši, povsem neposeljen del so mokrotni [[Jovsi]] na slovenski strani, zavarovani kot naravni spomenik in del območja [[Natura 2000]]. Med [[Dobova|Dobovo]] in [[Šenkovec|Šenkovcem]] se raven svet ob Sotli združi z ravnino na levem bregu [[Sava|Save]], Sotla pa pod vasjo [[Ključ Brdovečki]] zapusti staro strugo in se po novi strugi dobra 2
== Hidronim in etimologija ==
Izvor imena reke ni znan. V antiki je bila to verjetno reka z imenom Santula ali Sontula, vendar tudi to ni povsem zanesljivo. Iz tega se je verjetno razvilo slovansko ime reke ''Sotъla'', nato pa slovensko ime ''Sotla'' in hrvaško ''Sutla''. V starejših pisnih virih se reka omenja z različnimi imeni, mdr. Zotle (1016), Zotel (1130), Satel (1303), Zatel (1309), Zotla (1322, 1475), Zatl (1495).
== Hidrogeografija ==
[[Slika:Sotla rakovec hidrogram.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Sotle na vodomerni postaji Rakovec<
Sotla je izrazita nižinska reka z večinoma počasnim tokom in pred regulacijami z vijugastim tokom. Ima panonski tip dežno-snežnega rečnega režima s prvim viškom pretokov v pozni jeseni in drugim viškom v marcu ter zelo izrazit minimum v mesecu avgustu. Zaradi manjše količine padavin (okoli 1200
Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Sotle v obdobju 1971–2000 (m<sup>3</sup>/s) <ref name="vodna-bilanca10" />
{| class="wikitable"
|-
Vrstica 43 ⟶ 44:
|}
Ob Sotli sicer ni posebno obsežnih poplavnih območij, vendar je reka v najzgornejšem toku izrazit hudournik, ki se dolvodno sicer umiri, a zlasti ob močnih poletnih neurjih hitro naraste tudi zaradi dotoka vode iz naraslih pritokov. Ob poletnih neurjih julija 1989 so na vodomerni postaji Rakovec izmerili pretok 264 (m<sup>3</sup>/s), kar je bilo le malo manj od največjega doslej izmerjenega oktobra 1964 (281 (m<sup>3</sup>/s).
Prvo nekoliko večje poplavno območje je ob izlivu [[Mestinjščica|Mestinjščice]], kjer so prav sredi delno močvirne naplavne ravnice zgradili termalni park Aqualuna ([[Terme Olimia]]), ki so ga morali zaradi poplav zgraditi na umetno nasuti površini. Drugo poplavno območje je predvsem na slovenski strani reke med [[Imeno|Imenim]] in [[Prelasko|Prelaskim]], večinoma neposeljena in mokrotna ravnica Ločica, po kateri so pred leti skopali ok. 2,5
Po izstopu iz soteske [[Zelenjak]] je na obeh straneh reke širša naplavna ravnica, vendar se poplave razlivajo le po najspodnejših delih, kjer so večinoma mokrotni travniki. Najobsežnejše poplavno območje pa je v [[Jovsi
== Kakovost vode ==
Zaradi majhnega pretoka poleti, počasnega toka, industrije, kmetijstva in številnih naselij je bila Sotla v preteklosti močno onesnažena reka in je vrsto let spadala v najslabšo, 4. kategorijo, s precejšnjo vsebnostjo težkih kovin, fenolov in pesticidov.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Sotla|encyclopedia=Enciklopedija Slovenije|volume=12|year=1998|pages=175–176}}</ref> Onesnažena voda je bila tudi eden od razlogov za izpraznitev [[Vonarsko jezero|Vonarskega jezera]] leta 1986. V zadnjih letih so se razmere sicer precej izboljšale, tako da je njeno kemijsko stanje večinoma dobro, ekološko stanje pa je v zgornjem delu dobro, po toku navzdol pa se nekoliko izboljšuje in je v spodnjem toku dobro do zelo dobro.
== Ljudje in reka ==
Sotla je bila stoletja mejna reka med avstrijskim in ogrskim delom habsburškega imperija, vendar za domačine nikoli ni bila pregrada, ki bi ločevala slovenski živelj na desnem bregu od Zagorcev na levem, hrvaškem bregu reke. Toda reka za ljudi ob njej ni bila posebno prijazna, saj je zelo pogosto poplavljala, tako da so že ob koncu 19. stoletja zahtevali od države, da vsaj na najbolj kritičnih mestih izravna in uredi reko, tako da kmetom ne bo več delala tako velike škode, predvsem na travnikih.
Sotla kot nižinska reka v preteklosti ni bila posebej primerna za pogon mlinov in žag, rajši so jih postavljali v ožjih dolinah ob pritokih, kjer je bil večji padec. Do leta 1930 je na celotni reki delovalo na slovenski in hrvaški strani vsega skupaj 14 mlinov: štirje v zgornjem toku do Vonarij, med Vonarji in sotesko Zelenjak devet in eden v soteski.
Izviri naravne tople vode s temperaturo 30–37
Z geografskega vidika je zanimivo, da porečje Sotle ne predstavlja neke enotne pokrajine, ki bi bila bolj ali manj jasno omejena proti sosednjim pokrajinam. Sicer se občasno pojavljajo pokrajinska imena, kot so npr. [[Posotelje]], Sotelsko ali redkeje Obsotelje, vendar ta imena nimajo nobene osnove niti v ljudskem poimenovanju niti v obstoječi regionalni členitvi. Še najpogosteje se za opis pokrajine ob Sotli uporablja pokrajinsko ime Posotelje, vendar ga običajno delimo na tri dele: Zgornje Posotelje (do kratke soteske nad [[Podčetrtek|Podčetrtkom]]), Srednje Posotelje (med Podčetrtkom in sotesko [[Zelenjak]]) ter Spodnje Posotelje (od izstopa iz soteske Zelenjak do izliva). Z izjemo [[Rogatec|Rogatca]] se v dolini Sotle tudi ni razvilo nobeno izrazitejše centralno naselje in vse to se danes kaže tudi v razdelitvi doline med več občin, tako na slovenski kot na hrvaški strani.
Tudi s prometnega vidika dolina Sotle danes nima posebne veljave, kar je gotovo posledica mejne lege in odmaknjenosti od glavnih prometnih poti. Sicer potekajo ceste po slovenski in hrvaški strani doline, vendar pa je izrazita razlika med Zgornjim Posoteljem, po katerem pelje glavna cesta Celje–Šentjur–mejni prehod Dobovec in naprej proti [[Krapina|Krapini]] v smeri zahod–vzhod, ter Srednjim in Spodnjim Posoteljem z regionalno cesto Mestinje–Bistrica ob Sotli–Čatež ob Savi od severa proti jugu. Podobna situacija je tudi pri železniškem omrežju: po dolini ob zgornji Sotli poteka proga Grobelno–Rogaška Slatina–Rogatec–Krapina (zgrajena 1903 do Rogatca in 1930 do Krapine), ob srednji in spodnji Sotli pa železniška proga Stranje–Imeno–Kumrovec–Savski Marof (zgrajena 1956–1960). Nobena od teh prog ni upravičila pričakovanj, saj nikoli nista igrali pomembnejše vloge, zdaj pa na hrvaški strani sploh nista v uporabi, na slovenski strani pa po njih poteka lokalni potniški promet do Rogatca oziroma do Imenega in skromen tovorni promet.
V začetku 70. let prejšnjega stoletja so nad izlivom [[Mestinjščica|Mestinjščice]] zgradili pregrado, za katero naj bi nastalo [[Vonarsko jezero]] (tudi Sotelsko jezero; hrv. Sutlansko jezero), ki bi služilo zadrževanju visokih voda in protipoplavni zaščiti dolvodnih delov doline, oskrbi s pitno vodo, turizmu in ribištvu. Jezero naj bi bilo 6
== Varstvo narave ==
Vrstica 102 ⟶ 103:
{{Pritoki Sotle}}
{{Pritoki Save}}
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Reke na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Pritoki Save]]
▲{{normativna kontrola}}
|