'''Liberalizem''' (iz lat. ''liberalis'' 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta [[svoboda]] (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in [[enakopravnost]] posameznika temelj družbenega napredka. Liberalci so navzlic raznolikosti mnenj enotni v podpori temeljnih idej, kot so [[ustava]], [[liberalna demokracija]], [[svobodne in pravične volitve]], [[človekove pravice]], [[kapitalizem]], [[prosta trgovina]] in [[svoboda veroizpovedi]].<ref name="Kathleen G. Donohue">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=htuTnexZAo8C&pg=PA1&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=D45ETYOyMcGp8Aan3b23DQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CEQQ6AEwAw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Kathleen G. Donohue|title=''Freedom from Want: American Liberalism and the Idea of the Consumer'' (New Studies in American Intellectual and Cultural History)|publisher=[[Johns Hopkins University Press]]|quote=Tri od njih – osvobojenost od strahu, svoboda govora in svoboda veroizpovedi – so od nekdaj temeljne za liberalizem.«|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="The Economist">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=KBzHAAAAIAAJ&q=liberalism+freedom+of+religion&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CD8Q6AEwBTgo|title=''The Economist'' 341/7995-7997|publisher=''[[The Economist]]''|quote=Kajti vse tri imajo vero v liberalno družbo, ki omogoča ustavno vlado (vladavino prava, ne pa posameznika) in svobodo vere, misli, govora in ekonosmke izmenjave.|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="Sheldon S. Wolin">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=ndAdGl8ScfcC&pg=PA525&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=MzZHTeH4M8H88AbH5_j0AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CDAQ6AEwAjgo#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=Sehldon S. Wolin|title=''Politics and Vision: Continuity and Innovation in Western Political Thought''|publisher=[[Princeton University Press]]|quote=Liberalizem je praktično izginil kot javno propagirana ideologija, zadržal pa je monopol nad vrednotami. [...] Najpogosteje citirane pravice so pravica govora, tiska, združevanja, vere, lastnine in do pravičnega sojenja.|accessdate=2007-12-31}}</ref><ref name="John Joseph Lalor">{{cite web|url=http://books.google.com/books?id=Xsk6AAAAIAAJ&pg=PA760&dq=liberalism+freedom+of+religion&hl=en&ei=kDJHTcDuJIL98Aa_xO2jAg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CE8Q6AEwBw#v=onepage&q=liberalism%20freedom%20of%20religion&f=false|author=John Joseph Lalor|title=''Cyclopædia of Political Science, Political Economy, and of the Political History of the United States''|publisher=Nabu Press|quote=Liberalizem je svoboda mišljenja, mišljenjska svoboda je prva in najplemenitejša med svoboščinami. Svoboda vere, izobraževanje, tiska so izpeljane iz svobode mišljenja.|accessdate=2007-12-31}}</ref> Ideje liberalizma sprejemajo tudi politične skupine z drugačno [[Politični spekter|ideološko usmeritvijo]]. Prevladujoči obliki liberalizma sta [[klasični liberalizem]] v osemnajstem stoletju ter [[socialni liberalizem]] dvajsetega stoletja.
