Redakcija: 08:04, 18. september 2018 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:21, 12. junij 2019 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.182 urejanj m length_km AWB Novejše urejanje →
Vrstica 6: \| mouth = Ligurisko morje {{koord\|43\|40\|58\|N\|10\|27\|41\|E\| display=inline}} \| basin_countries = [[Italija]] \| ~~length~~length_km = 241 km \| watershed = 8228 m<sup>2</sup> \| elevation = 1385 m Vrstica 22: Reka izvira na gori Falterona na območju Casentina v [[Apenini]]h in na začetku teče proti jugu. Reka se obrne proti zahodu v bližini [[Arezzo\|Arezza]], teče skozi [[Firence]], [[Empoli]] in [[Pisa\|Piso]] in se izlije v [[Tirensko morje]], točneje v [[Ligursko morje]] v Marini di Pisa. Reka je dolga 241  km in je največja reka v deželi. Ima veliko pritokov: Sieve dolga 60  km, Bisenzio 49  km, Era, Elsa, Pesa in Pescia. [[Povodje]] je več kot 8200  km², povprečni pretok 100 m³ / s in zbira vode naslednjih podpodročij: * Casentino, v pokrajini [[Arezzo (pokrajina)\|Arezzo]], ki tvori zgornji tok reke, dokler se ne združi s kanalom Maestro della Chiana. * Val di Chiana, planota, izsušena v 18. stoletju, ki je bila do takrat močviren pritok Tibere. Vrstica 30: * Spodnja Valdarno z dolino pomembnih pritokov, kot so Pesa, Elsa in Era in v kateri Arno za Pontederijem steče v Ligursko morje. Reka ima zelo spremenljiv izpust, ki sega od približno 6 m³/s do več kot 2000 m³/s. Ustje reke je bilo nekoč blizu Pise, zdaj pa je nekaj kilometrov zahodno. Prečka Firence pod mostom Ponte Vecchio in mostom Santa Trinita (ki ga je zgradil Bartolomeo Ammanati, in navdihnil Michelangelo). Reka je to mesto v zgodovinskih časih redno poplavljala, nazadnje leta 1966, s 4500 m³/s po padavinah 437,2  mm v Badia Agnano in 190  mm v Firencah, v samo 24 urah. Pred Piso, Arno v La Botteju prečka Cesarski kanal. Ta vodni kanal poteka pod Arnom skozi [[predor]] in služi za odtekanje nekdanjega območja Lago di Bientina, ki je bilo nekoč največje jezero v Toskani pred njegovo izsušitvijo. Vrstica 36: Pretok Arno je nepravilen. Včasih je opisano, da ima pretirano hudourniško obnašanje, saj lahko v nekaj dneh zlahka preide iz skoraj suhega do poplav. Na točki, kjer Arno zapusti Apenine, se meritve pretoka lahko gibljejo med 0,56 in 3.540 m³/s. Novi jezovi, zgrajeni ob vznožju Firenc, so v zadnjih letih zelo olajšali problem. Poplava 4. novembra 1966 je porušila nasip v Firencah. Umrlo je vsaj 40 ljudi in poškodovalo ali uničilo milijone umetniških del in redkih knjig. Nove tehnike ohranjanja so bile navdihnjene zaradi katastrofe, a celo desetletja kasneje več sto del še čaka na obnovo. <ref>{{cite journal \| author = Alison McLean \|date=November 2006 \| title = This Month in History \| journal = Smithsonian \| volume = 37 \| issue = 8 \| pages = 34 }}</ref> == Etimologija == Iz latinskega ''Arnus'' (Plinij, ''Zgodovina'' 3.50). Filolog Hans Krahe je povezal ta toponim na paleoevropski osnovi ''Ar-n-'', ki izhaja iz proto-indoevropskega korena ''er-'' (teči, premikati se). <ref>Edelmiro Bascuas, '' Hidronimia y léxico de origen paleoeuropeo en Galicia'' (page 41)</ref> == Galerija == Vrstica 65: * [http://sira.arpat.toscana.it/sira/idrografia/co_N0020000000000000000.htm Offizielle Website des Sistema Informativo Ambientale della Regione Toscana (SIRA) zum Arno] {{normativna kontrola}}▼ [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Apenini]] ▲{{normativna kontrola}}

Arno (reka): Razlika med redakcijama