Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

dodanih 120 zlogov ,  pred 9 meseci
brez povzetka urejanja
m (Wikipedius Rex je prestavil stran Rimski imperij na Rimsko cesarstvo prek preusmeritve: včeraj po nesreči preimenoval)
|
}}
:''Rimskega imperijacesarstva ne smemo zamenjevati s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom (843–1806)]].''
 
'''Rimsko cesarstvo''' (tudi '''Rímski impêrij''') je bila antična država [[Starorimska civilizacija|rimske civilizacije]], ki je pol tisočletja obvladovala celotno [[Sredozemlje]] in [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]]. Rimska država je pred tem bila [[Rimska republika|republika]] - v tem obdobju je tudi pridobila večino svojih ozemelj. Nastop [[Avgust]]a kot prvega rimskega cesarja in začetek cesarstva zgodovinopisje postavlja v leto 27 pr. n. št. Tradicionalno se zgodovina rimskega cesarstva deli na [[principat]] do nastopa cesarja [[Dioklecijan|Dioklecijana]] leta 284 in na [[dominat]] do propada zahodne polovice cesarstva.
 
Prvo obdobje rimskega cesarstva predstavlja ''[[Pax Romana]]'' ("rimski mir"), doba notranje stabilnosti in razcveta. V zahodni polovici države, kjer je prevladovalo [[Kelti|keltsko]] prebivalstvo, sta se širila rimska kultura in [[latinski jezik]], v vzhodni pa sta še naprej prevladovala grška kultura in [[Stara grščina|jezik]].
Hud pretres je cesarstvo doživelo med [[Kriza tretjega stoletja|krizo 3. stoletja]], obdobjem hude politične nestabilnosti in nenehnih državljanskih vojn. Kriza se je končala leta 284 z nastopom cesarja [[Dioklecijan|Dioklecijana]], ki je izvedel korenite politične in upravne reforme. Cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] je z milanskim ediktom leta 313 prvič priznal [[Krščanstvo|krščansko vero]], ki je nato hitro postalo prevladujoča religija v državi.
 
Upravljanje Rimskega imperija je sčasoma privedlo do ločitve na vzhodno in zahodno polovico. Kot zadnji je obema polovicama cesarstva hkrati vladal cesar [[Teodozij I.|Teodozij Veliki]] leta 395. Leta 476, ko je oblast na zahodu prevzel [[Odoaker]], se je zahodna polovica že močno razvijala v novo smer, v kateri je [[cerkev (organizacija)|cerkev]] prevzela večino administrativnih in karitativnih vlog nekdanje sekularne vlade.
Vrsto let so zgodovinarji razlikovali med »[[principat]]om«, obdobjem od Avgusta do [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ter »[[dominat]]om«, obdobjem od [[Dioklecijan]]a do propada zahodnega dela cesarstva. Po tej teoriji je v obdobju principata (iz [[latinščina|latinščine]] ''princeps'', »prvi«; Avgust si je dovolil le ta naziv) stvarnost diktature spretno skrita za republikansko formo, medtem ko se je v obdobju dominata (lat. ''dominus'', »gospodar«) pokazala v svoji pravi luči, z zlatimi krotami in bleščečim imperialnim ritualom. Poznejše raziskave so pokazale, da ne moremo govoriti o ostrem prehodu; po eni strani so se nekatere zgodovinske republikanske oblike ohranile tudi v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju, tisočletje po svojem nastanku, po drugi pa je bilo razkazovanje imperialne mogočnosti pogosto tudi v najzgodnejših dneh imperija.
 
Upravljanje Rimskega imperija je sčasoma privedlo do ločitve na vzhodno in zahodno polovico. Kot zadnji je obema polovicama cesarstva hkrati vladal cesar [[Teodozij I.|Teodozij Veliki]] leta 395. Leta 476, ko je oblast na zahodu prevzel [[Odoaker]], se je zahodna polovica že močno razvijala v novo smer, v kateri je [[cerkev (organizacija)|cerkev]] prevzela večino administrativnih in karitativnih vlog nekdanje sekularne vlade. Na vzhodu se je cesarstvo s sedežem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] nepretrgano razvijalo naprej še skozi celotni [[srednji vek]]. V zgodovinopisju se zanj uporablja ime [[bizantinsko cesarstvo]]. V 13. stoletju je izgubilo ves vpliv in propadlo leta 1453, ko so Konstantinopel zasedli [[Osmansko cesarstvo|Osmani]].
 
Vpliv rimskega imperija na vlado, pravo in monumentalno arhitekturo ter na druge vidike življenja na Zahodu ostaja viden še danes. Rimske nazive moči so privzeli nasledniki z imperialnimi pretenzijami, med njimi [[Frankovsko kraljestvo]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Kijevska Rusija]] in [[Nemško cesarstvo]].
 
Življenje je v vseh mestih v rimskem cesarstvu potekalo približno enako. Rimski državljani so imeli več pravic kot drugi. Ti državljani so se delili na [[plebejci|plebejce]] in [[patricij|patricije]]. Ostali so bili večinoma [[sužnji]] in tujci (v 3. stoletju pr. n. št. so dobili tudi ostali poleg plemičev [[volilna pravica|volilno pravico]], kritično stanje in napetosti med slednjima dvema stranema so pripeljale celo do državljanske vojne). Rimsko državljanstvo se je lahko pridobilo le z okoli 30-letnim delom v [[pomožna pehota|pomožni pehoti]]. S tablico o državljanstvu se je državljanstvo prenašalo iz roda v rod. Sužnje so zajeli večinoma po obleganjih mest in vasi. Praktičen primer: Po bitki z [[Galci]] so Rimljani popolnoma strli vojsko. Vasico so oropali, jo požgali, zaplenili živino, orožje. Ženske so posilili ter jih z otroki in nekaj moškimi nagnali na prisilno delo: v rudnik, v [[suženjstvo]] ali v areno (kot [[gladiator]]je). Delavci v rudnikih železa, npr. v [[Galija|Galiji]], mnogokrat niso nikoli več videli sonca. Sužnji so garali za manj ali bolj stroge gospodarje. Včasih so jih gospodarji tudi osvobodili (dokaz je bil pergament s pečatom), sužnji pa so imeli tudi težja dela: pogosto so morali poleti z gora privaliti led za pijačo, poleg tega so si pogosto mastne roke na gostijah gosti brisali kar v njihove lase. V areni so se znašli večinoma močni ujetniki, redke ženske, bankrotiranci, sem in tja tudi državljan, premamljen z nagradami. Trening je bil mučen; pogosto so učitelji silili učence jesti tudi npr. pepel. Včasih so gradili stavbe, ki so se zaradi velikosti pogosto zrušile. [[Gaj Avgust Oktavijan]] je prvi omejil gradnjo stavb na zgolj tri nadstropja. Ker so bili Rimljani navdušeni vrtnarji, so z okenskih polic verjetno pogosto padali cvetlični lonci. Bogataši so imeli ogromne vile z bazeni in odprtimi dvorišči. Mesta so povezovale močne [[rimska cesta|rimske ceste]], voda iz [[akvadukt (vodovod)|akvadukt]]ov, ki so se stekali v vodnjake na glavnem trgu, je bila brezplačna. Ogled javnih iger in kopanje v toplicah je bilo prav tako brezplačno, iz tega je tudi nastalo rimsko pravilo za ohranjanje miru: ''Kruha in iger!'' Prevoze so zaradi dnevnega vrveža raje opravljali ponoči.
 
== Principat in dominat ==
Vrsto let so zgodovinarji razlikovali med »[[principat]]om«, obdobjem od Avgusta do [[kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ter »[[dominat]]om«, obdobjem od [[Dioklecijan]]a do propada zahodnega dela cesarstva. Po tej teoriji je v obdobju principata (iz [[latinščina|latinščine]] ''princeps'', »prvi«; Avgust si je dovolil le ta naziv) stvarnost diktature spretno skrita za republikansko formo, medtem ko se je v obdobju dominata (lat. ''dominus'', »gospodar«) pokazala v svoji pravi luči, z zlatimi krotami in bleščečim imperialnim ritualom. Poznejše raziskave so pokazale, da ne moremo govoriti o ostrem prehodu; po eni strani so se nekatere zgodovinske republikanske oblike ohranile tudi v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju, tisočletje po svojem nastanku, po drugi pa je bilo razkazovanje imperialne mogočnosti pogosto tudi v najzgodnejših dneh imperija.
 
== Propad Rimskega cesarstva ==
 
== Pomembnejše rimske osebnosti ==
[[Gaj Julij Cezar]]
 
[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]]
 
[[Sula|Lucij Kornelij Sula]]
 
[[Marij]]
 
[[Pompej Veliki]]
 
[[Plavt]]
 
[[Mark Avrelij]]
 
[[Hadrijan]]
 
[[Vespazijan]]
 
[[Valerijan]]
 
[[Romul Avgustul]]
 
* [[MarkGaj LicinijJulij KrasCezar]]
* [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]]
* [[Mark Avrelij]]
* [[Hadrijan]]
* [[Vespazijan]]
* [[Valerijan]]
* [[Romul Avgustul]]
* [[Mark Licinij Kras]]
 
== Opombe in sklici ==
3.469

urejanj