RMS Titanic: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Brez povzetka urejanja Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 100:
=== Potopitev ===
[[Slika:Titanic iceberg.jpg|250px|thumb|right|Ledena gora, v katero se je zaletel Titanic. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega trupa.]]
Ob 23:39 je opazovalec Frederick Fleet opazil ledeno goro in o tem takoj poročal na ladijski most, poročilo je prejel častnik James Moody in ga takoj posredoval dežurnemu častniku na mostu Williamu Murdocku, ta je krmarju nemudoma ukazal spremeniti smer plovbe s krmilom ostro v levo in s stroji v vzvratno. Ladja je počasi začela zavijati levo, v manevru se je dežurni častnik trčenju z ledeno goro poizkušal izogniti tako, da bi ledeno goro v loku enostavno obšel in s tem preprečil trčenje s premcem ali krmo. Zaradi velike hitrosti ladje, počasne odzivnosti krmilnega mehanizma in počasne ustavitve ter vnovičnega zagona parnih strojev strojev (turbina ni imela možnosti obratovanja v smeri vožnje ''nazaj''), se je manever ponesrečil. Ob 23:40 je ladja zavila le toliko, da se je izognila direktnemu trčenju. Kmalu zatem je ladja z desnim bokom zadela v rob ledene gore, ta je na trupu pod vodno gladino pustila šest ozkih lukenj, ki pa skupaj niso bile večje od 1,2 kvadratnega metra.
Najdaljša luknja je znašala 12 m, zanimivo pri tem je, da največje luknje ni naredil led, ampak je trup zaradi pritiska ob trku enostavno počil po šivih, točneje so zakovice, ki so držale več posameznih oplat skupaj, enostavno odletele, kar so ugotovili kasneje. Zato so se po odkritju lukenj pojavila ugibanja o slabi izdelavi in uporabi jekla slabe kakovosti. Ostanki oplat trupa še danes ležijo na mestu gradnje, najmodernejše preiskave so pokazale, da s kakovostjo materiala ni bilo prav nič narobe. Kriva je bila slaba izdelava oziroma način gradnje s kovičenjem, če bi bile namreč oplate trupa Titanica takrat zvarjene, do katastrofe ne bi nikoli prišlo.
Vrstica 107:
Dvajset minut po trku je v ladjo vdrlo že 13.700 ton vode, veliko več, kakor so jo lahko črpalke izčrpale iz ladje, zato je konstruktor ladje Thomas Andrews kapitana opozoril, da se ladja lahko potopi v največ dveh urah. Ob 00:05 je kapitan izdal ukaz za evakuacijo, radijskemu operaterju pa je ukazal, naj začne oddajati signal za pomoč. Posadka je začela buditi potnike in jih usmerjati na palubo k reševalnim čolnom, izjema so bili potniki tretjega razreda, ki so jih pustili v podpalubju in jim sporočili, da jih bodo obvestili, kdaj lahko pridejo na zgornje palube. Ob 00:15 je prišel ukaz, da si morajo potniki nadeti reševalne pasove, marsikateri potnik je to razumel kot šalo, saj so bili prepričani, da se tako velika ladja ne more potopiti.
[[Slika:Leaving the sinking liner.jpg|thumb|200px|right|Prvi reševalni
Potapljanje ladje je kapitana postavilo pred dejstvo, da ima premalo čolnov za vse potnike, zato je po namigu ostalih častnikov ukazal, da imajo ženske in otroci prednost. Na ladji je bilo 20 čolnov, od teh se je samo 16 čolnov dalo takoj uporabiti, preostali štirje pa je bil nameščeni nad prostori za častnike in jih je bilo potrebno za uporabo najprej pripraviti, kar se je med potapljanjem ladje izkazalo kot velika slabost. Čoln je lahko sprejel 68 potnikov, kar je pomenilo, da se lahko nanje vkrca 1.178 potnikov oz. niti polovica potnikov na ladji. Ob 00:
[[Slika:Stöwer Titanic.jpg|thumb|left|250px|Potapljanje Titanica.]]
| |||