Precesija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m+/dp/+ktgr |
m m/dp/slog |
||
Vrstica 5:
'''Precesíja''' je način [[gibanje|gibanja]] [[os vrtenja|osno]] [[simetrija|simetrične]] [[vrtavka|vrtavke]] (na primer [[giroskop]]a) pod vplivom zunanjega [[navor]]a, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v [[težišče|težišču]]. Pri precesiji os vrtenja ne miruje, ampak se giblje tako, da opisuje plašč [[stožec|stožca]].
[[Kotna hitrost]] precesije <math>\omega_p</math> je enaka količniku zunanjega navora na težišče ''M'' ter [[vrtilna količina|vrtilne količine]] vrtavke pri vrtenju okrog simetrijske osi <math>\Gamma^*</math> in [[sinus]]a [[kot]]a ''θ'' med to osjo in osjo precesije:
: <math> \omega_{p} = \frac{M}{\Gamma^* \sin\theta} \!\, . </math>
Vrstica 14:
Enako kot pri [[vrtavka|vrtavki]], se pojavita precesija in nutacija tudi pri [[Zemlja|Zemlji]]. Zemlja '''ni''' popolna [[krogla]] in njeno [[težišče]] '''ni''' v njenem središču. [[Lunisolarna precesija]] je precesija zaradi vplivov Sonca in Lune na [[vrtenje]] Zemlje. Ta povzroči, da vrtilna os Zemlje opisuje plašč stožca. Ker se premika vrtilna os Zemlje, se premika tudi [[ekvator]] (ekvatorialna ravnina). Čas, v katerem naredi pol popoln obhod po precesijskem krogu, se imenuje [[platonsko leto]]. Platonsko leto je dolgo približno 25.765 [[leto|let]].
Periodične motnje precesije pa povzroča [[Luna]]
== Viri ==
| |||