Ječmen: Razlika med redakcijama

'''Jêčmen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hordeum vulgare''''') smatrajo za zelo staro [[žito|žito]]. Prenaša precej ostrejše [[klima]]tske pogoje kot [[pšenica]]. Kemijska sestava ječmena je podobna ostalim žitom, vendar v primerjavi s pšeničnim zrnjem vsebuje nekaj manj [[beljakovina|beljakovin]] (10 %), nekaj več pa [[mast|maščob]] (2,5 %). Ječmenovo moko običajno v manjši količini dodajajo [[pšenica|pšenični]], sicer pa ječmen uporabljajo za pripravo [[pivo|piva]], [[kvas]]a, [[slad]]a, [[sladni ekstrat|sladnega ekstrata]], praženega pa za [[nadomestek kave]].

Po statističnih podatkih iz leta 2007 je ječmen četrto žito po pridelavi (136 milijonov ton), kot tudi po površini, na kateri je posejan (566.000 &nbsp;km²)<ref>{{cite web|url=http://faostat.fao.org/faostat |title=FAOSTAT |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |accessdate=2009-05-18| archiveurl= http://web.archive.org/web/20090508002052/http://faostat.fao.org/faostat| archivedate= 8 May 2009 <!--DASHBot-->| deadurl= no}}</ref>.

Ječmen sodi v [[družina (biologija)|družino]] [[trave|trav]]. Je samoopraševalna diploidna vrsta s 14 [[kromosom]]i. Zraste do 150 &nbsp;cm visoko in ima členkasto votlo [[steblo]]. [[Pleve]] ostanejo po mlatvi na klasu. Poznamo dvo-, štiri- in šestredni ječmen, ki se lahko seje kot ozimno ali jaro žito. [[List (rastlina)|Listi]] ječmena so gladki in suličasti z vzporednimi podolžnimi žilami. [[Ligula]] je kratka do srednje dolga in rahlo nazobčana. Ušesca so velika in niso poraščena z dlačicami. [[Korenine]] so šopaste in segajo od 20 pa vse do 270 &nbsp;cm globoko. Bilka je sestavljena iz kolenc, med katerimi je od 5 do 7 členkov. [[Socvetje]] je [[klas]], ki je sestavljen iz klaskov. Na vsakem klasku je na vretencu pritrjen po en [[cvet]], ki je sestavljen iz krovne pleve (''lemma'') in predpleve (''palea''). Posamezen cveti ima po en [[pestič]] in tri [[prašnik]]e<ref name="Tajnšek-1980">{{navedi revijo |last1=Tajnšek |first1=Anton |year=1980 |title=Strnine in koruza v Sloveniji |journal=Kmečki glas |pages=167 |accessdate=2013-07-18}}</ref>.

Za razliko od divjega ječmena, ki ima krhke in lomljive rese, se le-te pri udomačenem ne lomijo, kar je posledica genske [[mutacija|mutacije]]<ref name = Zohary/>.

|colspan=2 style="font-size:90%;"|''SourceVir: <br>[[FAO|FoodOrganizacija andZdruženih Agriculturenarodov Organizationza ofprehrano thein United Nationskmetijstvo]] (FAO)''<ref>[http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor FAOSTAT]</ref>

Ječmen najbolje uspeva na globokih, srednje težkih in rodovitnih tleh. Lahka, peščena in zelo težka tla zanj niso primerna, slabše pa uspeva tudi v kislih tleh. Najbolje uspeva v tleh s [[pH]] vrednostjo med 6,5 in 7,5<ref name="Kolobar">{{cite web|url=http://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf|title=Kolobar|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana|date=2011-08-01|accessdate=2013-07-17}}</ref>. Jari ječmen se seje februarja ali marca čim sneg skopni. Za najboljši pridelek je potrebno posejati okoli 400 kalivih semen/m² oz. okoli 180 kg semena na hektar. Visoke temperature prenaša ječmen bolje kot [[pšenica]] ali [[oves]], saj v razvojnem stadiju polnjenja zrna prenese temperature do 38 °C. Suša prizadene posevek običajno le, če nastopi v začetnih razvojnih stadijih ali če traja dlje kot 14 dni. Posledice suše se kažejo v drobnem zrnju s slabimi pivovarskimi lastnostmi. Poleg tega obilne padavine v obdobju kolenčenja in klasenja povzročijo, da rastline poležejo. Površino, na katero se bo sejal ječmen je potrebno v pripravi pognojiti s 70 do 110 kg P₂0₅ in z 80 do 120 kg K₂O na hektar, za gnojenje ob setvi in dognojevanje v času, ko rastline oblikujejo prvo kolence pa je potrebno ječmen dognojiti z 80 do 100 kg dušika na hektar. Krmni ječmen dozori že konec junija, kar je najhitreje od vseh pravih žit. Jari ječmen dozori nekoliko kasneje, običajno skupaj z ozimno pšenico. Ker se prezrelo zrnje rado osipa iz klasa, prezrelo klasje pa se tudi rado je pomembno pravočasna izbira časa [[žetev|žetve]]. Padavine in zračna vlaga lahko povzročijo kalitev na klasu, na kar pa vplivajo tudi dedne lastnosti sorte<ref name="Ačko-1999" />.

V Sloveniji je bilo leta 2010 z ječmenom posejanih 18.730 hektarjev kmetijskih površin, leta 2011 17.477 hektarjev, leta 2012 pa 17.967 hektarjev. Leta 2010 je bilo na teh površinah pridelanih 80.120 ton ječmena, leta 2011 79.386 ton, leta 2012 pa 84.727 ton, kar pomeni , da je bil pridelek leta 2010 4,3 t/ha, leta 2011 4,5 t/ha in leta 2012 4,7 t/ha<ref>Vir: Statistični urad Republike Slovenije</ref>.

Škrob kot tak ni niti topen v vodi niti ne fermentira, zato ga je treba najprej pretvoriti v vodotopne [[sladkor]]je, predvsem [[maltoza|maltozo]], in [[dekstrin]]e. Postopek se imenuje slajenje.

Dobro očiščeno in kalibrirano žitno zrnje se v posebnih stožčasto valjastih kovinskih posodah dva do tri dni namaka v topli vodi, da se navzame vode, ki jo potrebna za [[kaljenje]], potem pa odcedi in razprostre po ravni površini do 10&nbsp;cm visoko, da začne kaliti. Kaljenje poteka v temi in traja 6-8 dni. Žito se med kaljenjem večkrat premeša. V tem procesu se v zrnju začnejo sproščati encimi amilaze (diastaze), ki škrob v zrnju pretvorijo v sladkor.<ref>[[s:en:1911 Encyclopædia Britannica/Brewing/Chemistry|Brewing Chemistry]] 1911 Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 29.9.2008</ref> Nakaljeno zrnje se imenuje zeleni slad. Po kaljenju se kalčki odstranijo, zrnje pa se posuši.