Iluminati: Razlika med redakcijama

'''Iluminati''' so [[tajna družba|tajna združba]], ki se ji v zaenkrat še nedokazanih teorijah o svetovnih zarotah pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje ves svet visoke [[politika|politike]], celotnega [[bančništvo|bančništva]], industrije [[zabava|zabave]] in [[množično občilo|množičnih občil]], poleg tega pa naj bi imela v lasti velik del strateških [[surovina|surovin]] in najbolj donosnih vej [[gospodarstvo|gospodarstva]] (kot so [[računalništvo|prehrana, računalniška]], [[farmacija|farmacevtska]], [[letalstvo|letalska]] in [[orožje|orožarska]] [[industrija]]).

V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na [[Bavarska|bavarske]] iluminate, v resnici obstoječo tajno združbo, ki jo je 1. maja leta 1776 v Ingolstadtu ustanovil [[Adam Weishaupt|Johann Adam Weishaupt]]. Bil je judovskega porekla, a vzgojen v katoliški veri in profesor cerkvenega (kanonskega) prava ingolstadske univerze (to mesto je zasedal pred njim že njegov oče). Iluminati so v lesamo desetih letih svojega legalnega obstoja pritegnili mnoge [[Intelektualec|intelektualce]] ter [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] [[Politik|politike]], nazadnje pa so zaradi notranjih sporov razpadli. inBili biliso uradno prepovedani 2. marca 1785 z odlokom bavarskega vladarja, volilnega kneza [[Karl Theodor|Karla Teodorja]], ki je prepovedal vse tajne združbe. Vsi člani iluminatov (z Weishauptom vred) in tudi prostozidarjev, so bili prisiljeni zapustiti Bavarsko in oditi v inozemstvo.

Med prve iluminate so sprejemali samo skrbno izbrane posameznike ilegalnih vitezov templjarjev, vrha prostozidarjev (od njih so povzeli tudi nekaj simbolov in obredov in obratno), najvišjenekaj predstavnikepredstavnikov leta 1773 ukinjenih jezuitov, vplivne kronane glave in največjevečje intelektualce tedanjega časa.