RMS Titanic: Razlika med redakcijama

Leta po nesreči je potopitev nepotopljive ladje postala legenda, zato so se v javnosti začeli pojavljati različni načrti in teorije kako bi potopljeno ladjo našli in jo dvignili na površje. Vsi poizkusi iskanja so se zaradi nedovršene tehnologije in velike globine izkazali za neuspešne. Nato pa je [[1. september|1. septembra]] [[1985]] prišlo do nenadnega preboja. Francosko-ameriški ekspediciji, v kateri je sodeloval raziskovalec Robert Ballard, je uspelo na globini 3.800 m odkriti najbolj slavno ladijsko razbitino na svetu. Raziskovalna ekipa je ugotovila, da se razbitine ladje nahajajo 21,2 km od njenega zadnjega položaja kar pomeni, da so bile morebitnim reševalcem posredovane napačne koordinate o lokaciji potapljajočega se Titanica. Raziskovalci so ugotovili tudi, da se je ladja med potapljanjem res prelomila saj so se izjave preživelih razlikovale. Okoli obeh koncev trupa pa je polje razbitin veliko 8 x 4,8 km, na katerem je končala večina notranje opreme ladje in večina žrtev potopa. Od leta 1985, ko je bila razbitina odkrita, pa do danes je ostanke ladje obiskalo že veliko odprav, nekatere izmed njih so na površje dvignile tudi številne ladijske predmete, ki so danes na ogled v muzejih, na dražbah in razstavah v čast Titanica.