Prekmurje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lol Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
m rvv |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Pokrajine prekmurje.png|300px|right|thumb|Prekmurje]]
[[Slika:Obnouvlena stara iza, Dolenci.JPG|300px|right|thumb|Obnovljena tradicionalna kmečka hiša ''(iža)'' iz [[1894]] v [[Dolenci, Šalovci|Dolencih]].]]
'''Prekmurje''' ({{jezik-hu|Muravidék}}, [[prekmurščina|prekmursko]]<ref>Viri za zgodovino Prekmurja, 292. str.</ref>''Prekmürje, Prekmörje,'' {{jezik-hr|Prekomurje}}{{cn}}, {{jezik-de|Übermurgebiet}}) je [[nižina|nižinska]] [[pokrajina]] na skrajnem severovzhodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], [[Madžarska|Madžarsko]] in Hrvaško, na levem bregu reke [[Mura|Mure]], po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma [[poljedelstvo|poljedelska]], večji mesti pa sta [[Murska Sobota]] in [[Lendava]].
Prekmurje je bilo vedno in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege in politike je bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom od konca [[11. stoletje|11. stoletja]] dalje. Vsi ti dejavniki so vplivali na etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja, ki je obsegalo komaj okrog 1.000 km² in bilo ob koncu madžarske okupacije naseljeno z okoli 90.000 prebivalci, ki so ohranili svoj slovenski značaj{{cn}} do priključitve h [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] leta 1919.
==Geografija==
Prekmurje je pretežno ravninska pokrajina. Geografsko je razdeljeno na tri območja: hribovnato področje severno od Murske Sobote je '''[[Goričko]]'''; vzhodno proti Muri leži '''[[Ravensko]]''', jugovzhodno od Murske Sobote pa leži '''[[Dolinsko]]'''. Okrog Lendave pa je manjše gričevnato področje '''[[Lendavske gorice]]'''.
Najvišji vrh Prekmurja - Kugla (418 mnm) leži v naselju [[Sotina|Sotin.]]
Površina Prekmurja je 948,48 km².
=== Občine v Prekmurju ===
[[Občina Beltinci]],
[[Občina Cankova]],
[[Občina Črenšovci]],
[[Občina Dobrovnik]],
[[Občina Gornji Petrovci]],
[[Občina Grad]],
[[Občina Hodoš]],
[[Občina Kobilje]],
[[Občina Kuzma]],
[[Občina Lendava]],
[[Občina Moravske Toplice]],
[[Mestna občina Murska Sobota]],
[[Občina Odranci]],
[[Občina Puconci]],
[[Občina Rogašovci]],
[[Občina Šalovci]],
[[Občina Tišina]],
[[Občina Turnišče]],
[[Občina Velika Polana]]
==Zgodovina Prekmurja==
{{glavni|Zgodovina Prekmurja}}
[[Slika:Mlajtinci-Mladetinci (1858-60).jpg|thumb|right|300px|Zemljevid [[Mlajtinci|Mlajtincev]] iz [[19. stoletje|19. stoletja]].]]
Slovenski prebivalci Prekmurja so se vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno politično, gospodarsko in kulturno in bili pod močnim vplivom madžarizacije, ki pa ni obrodila resničnih sadov, saj so ohranili svojo slovensko narodno zavest. [[Prekmurci]] so nekaj časa živeli v [[Slovenska krajina|Slovenski krajini]] (to ime se je med njimi udomačilo ob začetku 19. stoletja), v dveh [[komitat]]ih ali [[županija]]h: [[Železna županija|Železno]] in [[Zala (županija)|Zala]], cerkveno pa so katoličani spadali pod [[sombotelska škofija|sombotelsko škofijo]].
Prekmurje se je v marsičem razlikovalo{{cn}} od drugih slovenskih dežel. Samo tu je na primer obstajala prava zemljiška veleposest z obdelovalnimi površinami, skoraj povsod drugod je bila ta gozdna. Tu so kmetje imeli tudi zelo malo obdelovalne zemlje. Značilne so bile ozke in zelo dolge njive. Tu je nastal tudi agrarni [[proletariat]], ki je iskal delo tudi na ozemlju današnje [[Madžarska|Madžarske]], medtem ko danes iščejo Madžari delo v Prekmurju.
Čeprav so že [[1848]] obstajali poizkusi, da bi se Prekmurci povezali z rojaki, so živeli precej samosvoje. K temu je prispevala tudi verska različnost, saj so med njimi živeli tudi [[protestantizem|protestanti]] [[luteranstvo|luteranske]] in [[kalvinizem|kalvinske]] veroizpovedi. Poleg [[Madžari|Madžarov]] je med prekmurskimi Slovenci v mestih živelo tudi precej madžarskih [[Judje|Judov]]. Prekmurski Slovenci so bili, zlasti po uvedbi [[dualizem|dualizma]], pod močnim madžarskim pritiskom in so ohranjali svojo identiteto z verskimi knjigami v madžarskem črkopisu, katoličani in zlasti protestanti v narečju, ki jih je na eni strani odtegovalo od vsenarodne skupnosti, notranje pa bolj povezovalo zaradi svoje različnosti. Prekmurski Slovenci so bili izpostavljeni madžarskim pritiskom zaradi želje oblasti, da bi iz mnogonarodne Ogrske ustvarili enonarodno Madžarsko. Tako je šolski zakon iz [[1908]] določal, da morajo ne madžarski otroci po končanem 4. razredu osnovne šole govoriti in pisati madžarsko.
{{slog|razlog=jezik}}
Narodno zavest je na prelomu iz [[19. stoletje|19.]] v [[20. stoletje]] začela dvigati skupina katoliških duhovnikov, ki so se zbirali okoli [[Fran Ivanoci|Frana Ivanocija]]. Prvič so tu slovensko zastavo razvili šele [[1897]], in sicer na novi maši Ivanocyjevega sodelavca [[Jožef Klekl|Jožefa Klekla]] na [[Tišina|Tišini]]. Sestavili so politični program, ki je poudarjal pomen
vere v zasebnem in javnem življenju, verski pouk v materinščini in zahteval lokalne časopise v njej. V programu je bila vključena tudi zahteva po železniški povezavi s sosednjimi pokrajinami, zmanjšanju carin in regulaciji [[Mura|Mure]]. Klekl je ne le na Ogrskem, temveč tudi v Sloveniji hotel avtonomojo za Prekmurje. Širili so knjige [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]], še vedno pa so izdajali tudi časopise in knjige v domačem slovenskem jeziku. Prava jezikovna in kulturna enotnost z vsemi Slovenci je dejansko začela nastajati šele po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].
V Prekmurju vlada dvojezičnost že od nekdaj, zato tudi lokalno narečje vsebuje mnogo madžarskih izposojenk in obratno ter ima tudi fonem več kot knjižna slovenščina.
== Kultura in noša ==
[[Slika:Folklorna skupina Moscanci.JPG|thumb|right|300px|KTD [[Moščanci]] v tradicionalnih prekmurskih oblekah.]]
Iz Prekmurja izvira kar nekaj ljudskih običajev in navad. Med njimi so najbolj znani različni [[ples]]i, [[sejem|sejmi]], [[obrt]]i ter poroka s [[Pozvačin]]i. V [[Slovenija|Sloveniji]] so znane prekmurske pesmi [[Marko skače]], [[Rezanka]], [[Gjaj, gjaj, gjaj]].
===Noša===
Tradicionalna moška noša je sestavljena iz visokih črnih čevljev, belih [[hlače|hlač]], ki so iz debelega blaga, bele [[srajca|srajce]], ki je iz tankega blaga, rjavega ali črnega [[telovnik]]a, [[suknjič]]a ter črnega [[klobuk]]a; ženska noša pa iz visokih črnih čevljev, dolgega belega [[Krilo (oblačilo)|krila]], svetlega [[predpasnik]]a, [[majica|majice]] s kratkimi [[rokav]]i in bele [[jopa|jope]].
V 19. stoletju so nosili obleko iz domačega platna tudi v Prekmurju. V obdobju pred prvo svetovno vojno so moški in ženske večinoma že nosili oblačila, ki so bila krojena pod vplivom tedanje preproste oblačilne mode in so bila podobna v večjem delu Slovenskega etničnega ozemlja. Ena izmed njih je, vsaj pri mlajših ženskah, privrženost beli ali svetlejši barvi oblačil, ki pa so bila narejena že iz bombažnega platna in sodobno krojena.
Po prvi svetovni vojni so se nosile po šegi 19. stoletja le še nekatere ženske; oblečene so bile v bele platnene rokave in krilo, bel ali drugo barven predpasnik, pokrite pa s pečo. Okrog leta 1915 je mlajša poročena ženska oblekla za ples belo in tu in tam tudi vzorčasto oprijeto bluzo dolgo na pole rezano rjavo krilo na pas, ki je bilo v pasu le malo nagubano. Na krilu so bile ped nad spodnjim robom prišite dva prsta široke črne čipke. Opasan je omela bel predpasnik, katerega traka sta bila zavezana v poškrobljeno pentljo. Obute je imela črne nogavice in visoke črne čevlje. Pokrita je bila z belo naprej zavezano ruto, ki je imela drobne črne cvetlice. Domačini iz Melinec so imeli za ples pred prvo svetovno vojno z modro ali rdečo vezenino okrašene breguše približno dva centimetra nad hlačnimi resicami.
V Pomurju so nosile neveste modno obleko, narejeno iz bele svile ali tanke volne krem barve, že ob koncu 19 stoletja. Ženska je imela za poroko kremnato obleko, krilo in bluzo. Krilo je bilo razrezano v več pol, ki so se širile navzven. Reklin je bil iz enakega blaga. Na prsih je imel po vsej dolžini po štiri gubice na vsako stran. Samo na eni od štirih grbic so bile prišite ozke bele čipke. Na glavi je imela bel ali roza venec, ki je imel na levi in desni po eno kito. Belo spodnje bombažno krilo je imelo čipko ob robu. Ženin je imel praviloma temno, navadno črno kompletno obleko, ki so jo sestavljali hlače, telovnik in suknjič, dalje bela srajca, temen klobuk in črni visoki čevlji.
===Glasba===
V Prekmurju je bilo leta 2003 ustanovljeno glasbeno gibanje [[Prekmurje Noise Conspiracy]], ki je združevalo več glasbenih izvajalcev in jim pomagalo pri ustvarjanju.<ref>{{navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Depot:Prekmurje_Noise_Conspiracy_(P-N-C) |title=Depot:Prekmurje Noise Conspiracy (P-N-C) |date=28. julij 2014 |accessdate=21. oktober 2017 |work=[[Culture.si]]}}</ref>
== Jezik Prekmurja ==
{{glavni|Prekmurščina}}
[[Slika:Vcele i druge zuzevke (Prirodopis 1878).JPG|thumb|right|250px|Odlomek iz prekmurskega učbenika [[Imre Augustič|Imreta Augustiča]]: ''Prirodopis s kepami'' ([[1878]]).]]
[[Prekmurščina]] je slovensko narečje, ki se je razvijalo zelo ločeno od drugih slovenskih narečij. Prekmurje in Porabje je bilo s Slovenci poseljeno še pred vdorom Madžarov v Panonsko nižino. Ti so si skušali podjarmiti Slovence v Prekmurju, vendar jim to nikoli zares ni uspelo. Ker je bila pokrajina zelo zaprta in zaostala, govor ni bil pod vplivom slovenskega knjižnega jezika in se je osamosvojil, čeprav so se v [[17. stoletje|17. stoletju]] evangeličanski duhovniki v Slovenski okroglini držali [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Jurij Dalmatin|Jurija Dalmatina]] in jezika [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]].
Neizobraženim ljudem je bil Trubarjev knjižni jezik sprva nerazumljiv.
Prekmurščina je kot osamosvojeno narečje izoblikovala književnost, ki ni posebnost le v [[slovenska književnost|slovenski]], temveč v celotni južnoslovanski književnosti. Med najpomembnejšimi deli sta zlasti prevoda [[Nova Zaveza|Nove Zaveze]] s strani [[Štefan Küzmič|Štefana]] in [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]], [[Nouvi Zákon]] in [[Szvéti evangyeliomi]].
Prekmurske politične in kulturne avtoritete, kot so [[Jožef Borovnjak]], [[Ferenc Ivanocy]], [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] in drugi, so presodile, da je treba Prekmurce zediniti z drugimi Slovenci, čeprav naj prekmurski jezik ne bi popolnoma izginil iz tiska, pouka in liturgije, saj gre za star, tradicionalni jezik: ne slovenski knjižni jezik, temveč knjižna prekmurščina je bila tista, ki je dolga leta držala skupaj Slovence v Prekmurju.
== Ljudje v Prekmurju ==
{{glavni|Prekmurci}}
Število prebivalcev v Prekmurju je 77.908 (2017), katerega večina so [[Prekmurci]], tukaj pa živijo še [[Madžari]] in [[Romi]].
== Kulinarika ==
Znani [[jed]]i, ki izvirata iz Prekmurja sta [[prekmurska gibanica]] in [[bograč]]. Manj znane pa so [[bujta repa]], različne pečene [[močnik|močnate]] jedi, [[posolanka]], [[ajda|ajdove]], [[koruza|koruzne]] in [[pšenica|pšenične]], [[zlevanka|zlevanke]], [[retaš]] (različni zavitki) in [[bosman]] (pogača). Obstaja še veliko vrst [[vino|vin]]. Kot dodatek jedem se največkrat uporabljajta [[bučno olje]], in ostra [[paprika]]
<gallery>
Slika:MakoviRezanci.JPG|Makovi rezanci
Slika:AjdovaVlivanka.jpg|Ajdova [[zlevanka]]
Slika:PrekmurskaGibanica1.JPG|[[Prekmurska gibanica]]
Slika:Vrtanek.JPG|[[Vrtanek]]
Slika:Kukorcni lepinj, Mala Polana.JPG|Koruzne lepinje
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[Belmura]]
* [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]]
* [[vinorodni okoliš Prekmurje]]
* [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]]
* [[Borovo gostüvanje]]
* [[Murska republika]]
* [[Slovenska okroglina]]
* [[Slovenska krajina (Ogrska)]]
* [[Slovensko Porabje]]
== Opombe ==
<references/>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.kam.si/romarske_cerkve/grad_v_prekmurju.html Grad v Prekmurju]
* [http://www.kam.si/prekmurje.html Prekmurje, pokrajina]
* '''Források a Muravidék történetéhez/Viri za zgodovino Prekmurja 2.''' [[Szombathely]]-[[Zalaegerszeg]] [[2008]]. ISBN 978-963-7227-19-6
{{SLO_pokrajine}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Področja Slovenije]]
[[Kategorija:Prekmurje|*]]
| |||