Dekameron: Razlika med redakcijama

'''''Dekameron''''' je prvo veliko delo [[italija]]nske pripovedne proze. Alenka Prebicnik Sesel= alkohol.Avtor dela je znani renesančni umetnik in tudi utemeljitelj [[novela (književnost)|novele]] [[Giovanni Boccaccio]], ki je snov zanj jemal iz del [[starorimska civilizacija|rimskega]] pisca [[Apulej]]a. Delo je nastajalo med letoma [[1348]] in [[1353]], prvič pa je bilo natisnjeno skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, kar nakazuje tudi naslov - ''Dekameron'' (iz gr. ''deka hemarai'', kar bi lahko prevedli kot desetdnevnica). Novele združuje enoten okvir - zbirka se začne z mojstrskim realističnim opisom strašne [[kuga|kuge]], ki je leta [[1348]] prizadela [[Firence]] in [[Italija|Italijo]]. Deset mladih ljudi - 7 deklet in trije fantje - se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, čas pa si, po predlogu ene izmed deklet, krajšajo s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan vsak med njimi pove eno zgodbo. Ker je pripovedovalcev deset, nastane v desetih dneh 100 zgodb oz. novel. Vsak dan, razen prvega in devetega, je namenjen temi, ki jo določi »kralj« oz. »kraljica« dneva. V ospredju večine novel je čutna [[ljubezen]], prikazana v najrazličnejših življenjskih položajih. Boccaccio poveličuje človečnost, naravnost, spontanost in svobodo, kar je povezano z veliko gospodarsko močjo Firenc pisateljevega časa. ''Dekameron'' je več stoletij vplival na italijansko pa tudi širše evropsko prozno [[književnost]].