Slavolok: Razlika med redakcijama

}}

 

Rimski slavoloki so ostali vir navdušenja tudi po padcu Rima, saj so služili kot opomnik pretekle slave in simbol državne oblasti. V [[samostan Lorsch|samostanu Lorsch]] je zgrajena trojno obokana ''Torhalle'' (vhodna dvorana) v namerni imitaciji rimskega slavoloka, kar naj bi pomenilo kontinuiteto med karolinškim kraljestvom in njegovim rimskim predhodnikom. Šele s prihodom [[renesansa|renesans]]e je oblast zahtevala, da se sistematično uporablja rimsko dediščino za izgradnjo lastnih slavolokov. Eden prvih je bil slavolok Aragonese v [[Castel Nuovo]] pri [[Neapelj|Neaplju]], postavil ga je [[Alfonz V. Aragonski]] leta 1443. Podoben je kasnejši Porta Capuana kot del vhoda v grad. Do konca 16. stoletja je slavolok postal tesno povezan z dvornim gledališčem, državnim ceremonialom in vojaškimi utrdbami. Motiv slavoloka je tudi prilagojen in vključen v pročelja javnih stavb, kot so mestne hiše in cerkve. <ref name="Pollak">{{cite book|last=Pollak|first=Martha|title=Cities at War in Early Modern Europe|pages=244–265|publisher=Cambridge University Press|year=2010|isbn=978-0-521-11344-1}}</ref>