Slovensko planinsko društvo: Razlika med redakcijama

'''Slovenski planinsko društvo''' ([[kratica]] '''SPD''') je nekdanje [[društvo]] [[Slovenci|slovenskih]] [[planinec|planincev]], ki je delovalo od zadnjega desetletja [[19. stoletje|19. stoletja]] do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

 

==Gorništvo==

Četudi Slovenci smo in bomo ostali planinski narod, tako kot drugod, pred sto in več leti, hoja po gorah ni bila nekaj samoumevnega, in le redki posamezniki so imeli veselje do potovanja po gorskem svetu. V gore so hodili zgolj tisti, ki so živeli v njihovi bližini, z izjemo redkih botanikov, iskalcev rudnin, lovcev ipd... V narodnem govoru se še danes zrcali tedanja ljudska filozofija »Gora ni nora, nor je tisti, kdor gre gor!« Tudi [[Švicarji]], ki jih obdajajo še bolj visoke gore od naših, so še pred razmahom gorskega [[Turizem|turizma]] govorili: »Do 1600 metrov gredo krave, do 2000 metrov koze, do 2500 metrov gamsi, višje pa samo norci.« Gorništvo oz. planinstvo je izšlo iz [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], zato ni čudo, da so naše gore začeli prej spoznavati in obiskovati tujci. Šele podvigi posameznikov v gorah v 19. stoletju so gorništvo približali ljudem, in še pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva so pri nas delovali, gorske poti markirali in planinske koče gradili [[Nemci]], združeni v kranjski sekciji [[Nemško-avstrijsko planinsko društvo|Nemško-avstrijskega planinskega društva]].

 

== Ustanovitev društva ==