Redakcija: 09:37, 1. junij 2019 uredi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj m →‎Delo ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:52, 1. junij 2019 uredi razveljavi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj m →‎Delo Novejše urejanje →
Vrstica 28: Njegovo zgodbo sta potrdila tudi Janez Klinar - Požganc in Gregor Legat. To so potrdili tudi na sodišču. Dogovorili pa so se, da se pod stolp zakoplje škatlo s pergamentom, ki bo služila kot resnična triangulacijska točka. Tako pa bi prešel stolp pod cesarsko varstvo. Kasneje je Jakob Aljaž predal stolp [[Slovensko planinsko društvo\|Slovenskemu planinskemu društvu]].<ref name=":0" /> Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega dom Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih ter kapele in [[Triglavski dom na Kredarici\|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava. Septembra, po odprtju stolpa, je bil Jakob Aljaž ponovno na Triglavu, kjer je iskal primerno mesto za kočo. Z izbiro mesta koče je povezana zgodba, da naj bi Jakob Aljaž pri spustu obsedel na Malem Triglavu in na Kredarici zagledal dva gamsa, tako se je odločil, da kočo postavi na Kredarici. 9. septembra leta 1895 je podpisal kupno pogodbo z občinama Dovje in Mojstrana, za več oralov je odštel 5 goldinarjev. Koča je bila slavnostno odprta 10. avgusta 1896. Kapela ob koči je bila posvečena Lurški Materi božji. Tudi zaradi koče in kapele se je Aljaž zapletel v tožbe z Nemci, ki pa so postopek izgubili.<ref name=":0" />▼ [[Slika:Postcard of Triglav 1916.jpg\|180px\|thumb\|desno\|Alježeva koča v Vratih (1916)]] ▲~~Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma~~a v Vratih ter kapele in [[Triglavski dom na Kredarici\|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava. Septembra, po odprtju stolpa, je bil Jakob Aljaž ponovno na Triglavu, kjer je iskal primerno mesto za kočo. Z izbiro mesta koče je povezana zgodba, da naj bi Jakob Aljaž pri spustu obsedel na Malem Triglavu in na Kredarici zagledal dva gamsa, tako se je odločil, da kočo postavi na Kredarici. 9. septembra leta 1895 je podpisal kupno pogodbo z občinama Dovje in Mojstrana, za več oralov je odštel 5 goldinarjev. Koča je bila slavnostno odprta 10. avgusta 1896. Kapela ob koči je bila posvečena Lurški Materi božji. Tudi zaradi koče in kapele se je Aljaž zapletel v tožbe z Nemci, ki pa so postopek izgubili.<ref name=":0" /> Istega leta kot koča na Kredarici je bila postavljena tudi koča v Vratih. Tudi to kočo je financiralo Slovensko planinsko društvo. Koča naj bi služila kot zatočišče tistim, ki bi hoteli na Triglav čez Prag.<ref name=":0" />

Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama