Makav: Razlika med redakcijama

Območje je bilo naseljeno že v času dinastije Han.<ref>{{harvnb|Hao|2011|p=15}}.</ref> Kot večje naselje se je Macao razvil šele po prihodu Portugalcev v 16. stoletju. Prvi evropski raziskovalec, ki je dosegel kitajsko je bil Jorge Álvares leta [[1513]].<ref name="Hao10">{{harvnb|Hao|2011|p=10}}.</ref> Portugalski trgovci so trgovsko točko Tamão (današnji Tuen Mun) najprej vzpostavili v vodah okoli [[Hong Kong|Hong Konga]] in začeli redno trgovati z okoliškimi naselji in južno Kitajsko.<ref name="Hao10" /> Zaradi vojaškega spopada med Mingom in portugalsko mornarico so bili trgovci leta [[1521]] izgnani.<ref name="HaoTamao">{{harvnb|Hao|2011|pp=11–12}}.</ref> Kljub prepovedi se je trgovina nadaljevala na drugih lokacijah vzdolž Biserne reke tako so se Portugalci naselili v Macau.<ref name="HaoTamao">{{harvnb|Hao|2011|pp=11–12}}.</ref> Trgovski odnosi so se ponovno vzpostavili leta [[1554]] tri leta zatem pa so Portugalci v trajni najem dobili Macao.<ref>{{harvnb|Wills|1998|pp=342–344}}. </ref> V zameno so morali na leto plačati 500 srebrnih taelov.<ref>{{harvnb|Chan|2003|p=496}}.</ref>

Majhna trgovska postojanka je hitro postala rastoče mesto.<ref name="Mendes10">{{harvnb|Mendes|2013|p=10}}.</ref> Leta [[1576]] je bila ustanovljena rimokatoliška škofija Macao, leta [[1583]] pa je bil ustanovljen senat, ki je urejal občinske zadeve hitro rastočega mesta.<ref name="Mendes10" /> Mesto je bilo na vrhuncu svoje moči konec 16. stoletja ko je preko njega potekal izvoz kitajske [[Svila|svile]] na [[Japonska|Japonsko]].<ref>{{harvnb|Wills|1998|p=348}}.</ref> Čeprav je bilo Portugalcem sprva prepovedano utrjevati mesto so ti zaradi nizozemskih vojaških vpadov zgradili Fortaleza do Monte. [[Nizozemska|Nizozemci]] so mesto napadli leta [[1622]] vendar so ga Portugalci uspešno obranili.<ref>{{harvnb|Garrett|2010|pp=11–13}}.</ref> V štiridesetih letih 17. stoletja je moč kolonije zaradi večjega števila katastrofalnih dogodkov začela upadati. Japonska je leta [[1639]]<ref>{{harvnb|Lourido|2000|p=211}}.</ref> zaustavila trgovino in se zaprla vase zaradi česar so Portugalci izgubili dostop do izredno donosnega trga in trgovskih poti. Leta [[1640]]<ref>{{harvnb|Porter|1993|p=8}}.</ref> je prišlo, do vojne med Portugalsko in [[Španija|Španijo]], leta [[1941]] pa so Nizozemci zasedli Malako, ki je bila pomembna trgovska postaja na poti proti [[Evropa|Evropi]].<ref>{{harvnb|Sit|Cremer|Wong|1991|p=10}}.</ref><ref>{{harvnb|Hao|2011|p=21}}.</ref>

Leta [[1644]] je Kitajska zaradi spopada med dinastijami Ming in Qing vzpostavila politiko Haijin in se zaprla vase. S tem je bila prepovedano vsako trgovanje s Kitajsko, trgovanje pa je bilo omejeno le na Macao.<ref>{{harvnb|Zhihong|2006|p=8}}.</ref> Leta [[1684]] je cesar Kangxi odpravil prepoved, Kitajska je ponovno omejila trgovino leta [[1757]] v okviru kantonskega sistema.<ref>{{harvnb|Zhihong|2006|pp=8–10}}.</ref> Trgovske ladje so se morale najprej ustaviti v Macau preden so nadaljevale pot v Kanton.<ref>{{harvnb|de Sousa|2009|p=77}}.</ref> Organi oblasti Qing so imeli v tem obdobju veliko večjo vlogo pri opravljanju ozemlja, kitajski prebivalci so bili podvrženi sodišču Qing po letu [[1740]]<ref>{{harvnb|de Sousa|2009|p=75}}.</ref> pa je vsako novogradnjo moral odobriti [[mandarin]]. V 18. stoletju je vedno bolj donosna začela postajati trgovina z [[opij]]em zaradi česar je Macao ponovno postal pomembno trgovsko središče.<ref>{{harvnb|de Sousa|2009|pp=77–78}}.</ref>

Po [[Prva opijska vojna|prvi opijski vojni]] in ustanovitvi britanskega Hong Konga je Macao izgubil svojo vodilno vlogo trgovskega pristanišča.<ref>{{harvnb|Sit|Cremer|Wong|1991|p=11}}.</ref> V tem času je bila v koloniji glavna panoga proizvodnja petard, kadil, [[tobak]]a in [[čaj]]a.<ref>{{harvnb|Sit|Cremer|Wong|1991|p=12}}.</ref><ref>{{harvnb|de Sousa|2009|p=84}}.</ref> Portugalska je izkoristila povojno šibkost kitajskega cesarstva in nad Macaom uveljavila svojo suverenost. Prenehala je z plačevanjem letne najemnine<ref name="deSousa79">{{harvnb|de Sousa|2009|p=79}}.</ref> ter si v letih [[1851]] in [[1864]] priključila otoka Paipa in Coloane.<ref>{{harvnb|Luke|2000|p=723}}.</ref> Zasedla je tudi otoke Lapa in Montanha<ref name="deSousa79" /> vendar ju je do leta [[1887]] vrnila ko je bil v [[Peking]]u podpisan kitajsko-portugalski sporazum, ki je urejal status portugalskega Macaa. Ta sporazum je Portugalsko obvezoval, da bi se odrekla Macau brez njene odobritve.<ref>{{harvnb|Luke|2000|pp=723–724}}.</ref> Kljub občasnim konfliktom med kantonsko vlado in kolonialno vlado je status Macaa ostal nespremenjen, tako je bilo tudi med portugalsko revolucijo leta [[1910]] in kitajsko revolucijo [[1911]].<ref name="Chan2003Republic">{{harvnb|Chan|2003|pp=497–498}}.</ref> Leta [[1928]] je bil ponovno sklenjen pekinška pogodba s katero je [[Kuomintang]] potrdil portugalsko pristojnost v Macau.<ref name="Chan2003Republic" />

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] Japonci niso zasedli kolonije in so na splošno spoštovali portugalsko [[nevtralnost]] v Macau. Leta [[1943]] je prišlo, do incidenta v katerem so Japonci zajeli britansko ladjo v vodah Macaa. Po tem dogodku je japonska namestila skupino vladnih svetovalcev kot alternativo vojaški okupaciji. Območje se je med vojno izognilo vojaškim spopadom razen leta [[1945]] ko so zavezniška letala bombardirala skladišče goriva po tem ko so zavezniki izvedeli, da se kolonialna vlada pripravlja na prodajo goriva Japoncem. Portugalska je leta [[1950]] dobila za škodo več kot 20 milijonov dolarjev.<ref>{{harvnb|Garrett|2010|p=116}}.</ref>