Redakcija: 12:46, 31. maj 2019 uredi 194.249.141.114 (pogovor) Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:47, 31. maj 2019 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.410 urejanj m rvv Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Skeletal muscle diagram.jpg\|thumb\|250px\|Diagram ramenske mišice]] [[Slika:Skeletal muscle diagram.jpg\|thumb\|250px\|Diagram ramenske mišice]]niti ne<blockquote>'''Mišica''' je [[organ (biologija)\|organ]], ki s krčenjem omogoča [[gibanje]] [[telo\|telesnega]] dela (tek, hoja, govor, dihanje, bitje srca). Mišica se lahko iztegne, napne ali skrči. Njihovo krčenje omogočajo nitaste beljakovine. Z [[delo]]m in [[telovadba\|telovadbo]] lahko mišice krepimo in razvijamo.</blockquote>'''Prečno progaste''' ali '''[[skeletna mišica\|skeletne mišice]]''' se krčijo po človekovi volji. Skeletne mišice so iz mišičnih vlaken, ki so z vezivom povezana v manjše in večje snopiče, kar ustvarja videz progavosti. Beljakovine v mišičnih vlaknih omogočajo njihovo krčenje. Vsako mišico obdaja vezivna ovojnica, ki se na koncu mišice nadaljuje v kito ali v aponevrozo. Kite imajo obliko trakov ali vrvi, aponevroze pa so ploščate. Kite in aponevroze pripenjajo mišice na kosti.▼ '''Mišica''' je [[organ (biologija)\|organ]], ki s krčenjem omogoča [[gibanje]] [[telo\|telesnega]] dela. Mišica se lahko iztegne, napne ali skrči. Njihovo krčenje omogočajo nitaste beljakovine. Z [[delo]]m in [[telovadba\|telovadbo]] lahko mišice krepimo in razvijamo. ▲[[Slika:Skeletal muscle diagram.jpg\|thumb\|250px\|Diagram ramenske mišice]]niti ne<blockquote>'''Mišica''' je [[organ (biologija)\|organ]], ki s krčenjem omogoča [[gibanje]] [[telo\|telesnega]] dela (tek, hoja, govor, dihanje, bitje srca). Mišica se lahko iztegne, napne ali skrči. Njihovo krčenje omogočajo nitaste beljakovine. Z [[delo]]m in [[telovadba\|telovadbo]] lahko mišice krepimo in razvijamo.</blockquote>'''Prečno progaste''' ali '''[[skeletna mišica\|skeletne mišice]]''' se krčijo po človekovi volji. Skeletne mišice so iz mišičnih vlaken, ki so z vezivom povezana v manjše in večje snopiče, kar ustvarja videz progavosti. Beljakovine v mišičnih vlaknih omogočajo njihovo krčenje. Vsako mišico obdaja vezivna ovojnica, ki se na koncu mišice nadaljuje v kito ali v aponevrozo. Kite imajo obliko trakov ali vrvi, aponevroze pa so ploščate. Kite in aponevroze pripenjajo mišice na kosti. '''[[Gladka mišica\|Gladke mišice]]''' so mišice [[notranji organ\|notranjih organov]], ki se krčijo neodvisno od človekove [[volja\|volje]]. So vretenaste oblike, nitaste beljakovine, ki omogočajo krčenje, pa so omejene na posamezne odseke med ploščami, na katere se pritrjujejo. Zato ne ustvarjajo videza progavosti. Nijihovo krčenje je počasnejše kot pri prečno progastih mišicah, vendar so gladke mišice veliko bolj varčne in pri delu porabljajo manj energije. Vrstica 10 ⟶ 13: == Delovanje mišic == Vsaka mišica premika tisti sklep, prek katerega poteka z ene kosti na drugo. Mišica opravlja delo tako, da se na [[živec\|živčno]] pobudo skrči in skrajša, pri čemer se tudi zadebeli in postane trša ter bolj napeta kot v mirovanju. Ko živčna pobuda preneha, se mišica sprosti in postane ohlapnejša. Za skrčenje potrebuje [[energija\|energijo]], ki se sprošča zlasti pri zgorevanju [[ogljikovi hidrati\|ogljikovih hidratov]] (glukoze) v mišici. Mišičje je glavni porabnik energije v telesu in za mišično delo porabimo večino zaužite [[hrana\|hrane]]~~. Energijo za delo dobijo mišice iz hranilnih snovi, ki jih kri neprestano dovaja vanje~~. Pri mišičnem delu se sprošča tudi mnogo [[toplota\|toplote]], ki greje telo in omogoča kemične procese v vseh telesnih celicah. Odvečno toploto telo oddaja v okolico, zlasti skozi [[koža\|kožo]]. == Glej tudi ==

Mišica: Razlika med redakcijama