Koncentracijsko taborišče Jasenovac: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 85.48.187.223 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaki: vrnitev SWViewer [1.2] |
||
Vrstica 2:
'''Koncentracijsko taborišče Jasenovac''' ({{jezik-hr|Logor Jasenovac}}) je bilo [[koncentracijsko taborišče]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v mestu [[Jasenovac]], ki je bilo takrat del [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]]. Taborišče je bilo ustanovljeno avgusta leta 1941, ko so vanj pripeljali prve ujetnike iz [[Sarajevo|Sarajeva]], in razpuščeno aprila leta 1945. Namenjeno je bilo predvsem uničevanju [[Srbi|Srbov]], vendar so v njem umrli tudi številni [[Hrvati]], [[Romi]], [[Judje]] in [[Slovenci]].
== Koncentracijsko taborišče ==
[[Slika:Odlok NDH.JPG|thumb|Odlok o sprejemu Judov v koncentracijsko taborišče Jasenovac in Stara Gradiška]]
Prvi »''Legalni ukaz za obrambo ljudi in države''« je datiran 17. aprila 1941 in odreja smrtno kazen za »''prekršek nad častjo in življenjskimi interesi hrvaškega naroda ter ogrožanjem obstoja Neodvisne države Hrvaške''«. Temu je kmalu sledil ''Uradni odlok o rasah'' in ''Uradni odlok o zaščiti arijske krvi in časti hrvaškega naroda'', ki je datiran 30. aprila 1941, sledil pa mu je ''Odlok o oblikovanju in določitvi rasno-političnega odbora'' 4. junija 1941 Vsiljevanje takih »rasističnih pravnih dejanj« niso opravljala samo normalna sodišča, ampak tudi izredna sodišča tako kot npr. vojaška sodišča s podaljšano pristojnostjo. Kmalu so se začele vrstiti razne aretacije, prepolni zapori pa so bili eden od povodov za nastanek kasnejše (po vojni) hrvaške sramote, ki so jo pričeli graditi v mestu Jasenovac, ki še danes stoji razmeroma blizu državne meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Jesenovac je bil kompleks petih večjih in treh manjših taborišč razmetanih v relativni medsebojni bližini v krogu 240 kilometrov ob bregu reke [[Sava|Save]]. Sistem Koncentracijskega taborišča je oblikoval [[Vjekoslav Luburić - Maks]] še v času svojega izgnanstva in je bil tudi njegov prvi poveljnik. Prvi upravnik taborišča je bil bivši duhovnik [[Miroslav Majstorović]], kasneje pa ga je nasledil [[Dinko Šakić]]. Taborišče so gradili od avgusta leta 1941 do februarja 1942. Večji del taborišča se je nahajal v mestu Jasenovac, okrog sto kilometrov jugovzhodno od [[Zagreb]]a. Taborišči I. in II. sta bili v vaseh '''Bročica''' in '''Krapje''', a sta bili kmalu razpuščeni zaradi pogostih poplav. Zaporniki so bili prestavljeni v taborišče '''''Ciglana''''' (Jasenovac III.), ki je bil največje taborišče in je vključeval tudi [[krematorij]]. V [[Gradina Donja|Donji Gradini]] na drugi strani reke Save so izvrševali usmrtitve. Taborišče za otroke je bilo v [[Sisak|Sisku]], žensko taborišče pa v [[Stara Gradiška|Stari Gradiški]] jugovzhodno od Jasenovca, čeprav je bilo nekaj žensk prav tako v Jasenovcu.
Število žrtev ni bilo nikoli natančno določeno. Taboriščni arhiv je bil uničen dvakrat (v začetku 1943 in aprila leta 1945). Državna komisija Hrvaške je pričala na sojenju v Mednarodnem vojnem sodišču v [[Nürnberški proces|Nürnbergu]], da število žrtev variira med 500.000 in 700.000. Sicer je treba upoštevati, da so številke zelo variabilne (Hrvati govorijo o 50.000, Srbi pa gredo v številkah tudi do 700.000). Nekdanja oblast [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nikoli ni dovolila, da bi se raziskalo natančno število vseh žrtev. Verjetno hrani najtočnejše številke [[United States Holocaust Memorial Museum|Muzej holokavsta v ZDA]].
Prvi zaporniki, ki so jih pripeljali iz [[Sarajevo|Sarajeva]], so v nemogočih razmerah delali v obratih opekarne (''Ciglane''). Kmalu so dogradili še taborišče Jasenovac II. in železniško povezavo. Tako so se tja kmalu začele valiti kolone srbskega prebivalstva iz z vseh koncev, največ iz [[Slavonije]] in Banije, pa tudi [[Bosna|Bosne]]. Taboriščnike so ob prihodu ločili pa spolu, jih pretepali s puškinimi kopiti, nekatere pa kar takoj pobili z lesenimi kiji in sekirami. Poveljnik taborišča je bil zloglasni [[Ljubomir Miloš]] iz Ljubuškega v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Ustaši v Jasenovcu niso prenesli v taborišču več kakor tisoč ljudi na dan, zato so jih pobijali največkrat tudi brez kakršnega koli razloga. Vsak pobeg je plačalo z življenjem 100 Srbov. Nad ustaškimi zverinstvi so se zgražali celo nemški vojaki in oficirji, o njih pa obstaja tudi zajetna dokumentacija. Partizani so osvobodili kraj marca 1945.
Dne 9. oktobra leta 1942 je [[Vjekoslav Luburić]], imenovan tudi ''Maks'', na svečanosti v Jasenovcu, ki jo je priredil kot proslavo obletnice svoje krvave vladavine v svojem govoru izjavil: »''... i tako smo vam mi u ovoj godini ovdje u Jasenovcu poklali i više ljudi nego osmanlisko carstvo za cijelo vreme boravka Turaka u Evropi ...''« (»... in tako smo za vas mi v enem letu tukaj v Jasenovcu poklali še več ljudi kakor [[Osmansko cesarstvo]] v vsem obdobju [[Turki|turške]] prisotnosti v Evropi ...«).<ref>Državna komisija Hrvaške za potrjevanje zločinov okupatorjev in njihovih pomočnikov. {{navedi knjigo|title=Zločini u logoru Jasenovac. Banja Luka 1980}} {{COBISS|ID=21279586}}</ref>''
== Izgled taborišča ==
| |||