Fran Levstik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F6BB:EE:682C:DA96:2954:FC63 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 89.143.206.109 Oznaka: vrnitev |
m ročni revert |
||
Vrstica 4:
== Življenje ==
[[Slika:Rojstna hiša Frana Levstika 1910-30.jpg|sličica|Rojstna hiša Frana Levstika]]
Fran Levstik se je rodil v kmečki družini v [[Dolnje Retje|Dolnjih Retjah]] pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]] 28. septembra 1831. Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom [[Anton Globočnik|Antonom Globočnikom]] ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na [[Moravska|Moravskem]]. Študij bogoslovja je moral naslednje leto pustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla leta 1854 v Ljubljani. Prek Dunaja, kjer je poslušal predavanja [[Fran Miklošič|Frana Miklošiča]] in se seznanil z [[Vuk Stefanović Karadžić|Vukom Karadžićem]], se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Turnu pri [[Moravče|Moravčah]], nato pri pesniku [[Miroslav Vilhar|Miroslavu Vilharju]] na
== Delo ==
Vrstica 27:
=== Pripovedništvo ===
Čeprav Levstik ni ustvaril nobenega večjega pripovednega besedila, velja za enega prvih klasikov slovenske [[proza|pripovedne proze]]. Pisal je krajše pripovedne oblike kot so [[umetna pripovedka]] (''[[Martin Krpan z Vrha]]''), [[literarni potopis]] (''[[Popotovanje
Literarni potopis ''[[Popotovanje iz Litije do Čateža]]'' je objavil leta 1858 v ''[[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]]''. V prvem delu popisuje kratko pot, ki jo je s prijateljem prehodil od [[Litija|Litije]] prek dolenjskih gozdov in vinogradov do [[Čatež, Trebnje|Čateža]]. Govori o ljudeh, ki sta jih srečala na poti, in razmišlja o gospodarskih, družbenih in kulturnih razmerah. V nadaljevanju govori o ostankih [[ljudsko slovstvo|ljudskega slovstva]], o piscih samoukih, na koncu pa preide v esejistično razpravo o nalogah, zvrsteh in motivih sodobne slovenske literature. O tem delu običajno govorimo kot o Levstikovem [[književni program|literarnem programu]]. Glavne Levstikove zahteve so<ref>Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva, 2002. 140.</ref>: slovstvo naj služi ljudstvu, njegovi zabavi, pouku in osveščanju; pisatelj naj v preprostem, ljudstvu razumljivem jeziku prikazuje življenje ljudstva, da bo v knjigi videlo svojo podobo kot v ogledalu; v prozi naj ima osrednjo vlogo kak slovenski veljak, na primer trden kmet, pridružili naj bi mu snovi iz življenja tihotapcev, rokovnjačev, desetih bratov, vojaških begunov, šaljivih Ribničanov, v novelah iz turških bojev; pisatelj naj popisuje človeške značaje in dejanja. Levstikov literarni program je mešanica aktualnih in predhodnih razsvetljenskih in predromantičnih teženj. Za zgled daje nemškega pisatelja [[Jeremias Gotthelf|Gotthelfa]] in angleškega [[Oliver Goldsmith|Goldsmitha]]. Po tem programu se ni dosledno ravnal niti Levstik sam niti njegovi sodobniki ([[Simon Jenko|Jenko]], [[Janez Mencinger|Mencinger]], [[Fran Erjavec|Erjavec]], [[Josip Stritar|Stritar]]). Za izpolnjevalca Levstikovih literarnih načel velja le [[Josip Jurčič|Jurčič]], vendar tudi on bolj po motivni kot po idejni strani.
|