Nizozemska vzhodnoindijska družba: Razlika med redakcijama

Da se to ne bi več dogajalo, je Država (oziroma staten-generaal, skupščina Republike) leta 1602 med seboj tekmujoče trgovce povezala v Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo, za tisti čas popolnoma novo interesno združenje države in trgovskega kapitala. Trgovci so se, povezani v regionalnih komorah, od katerih je vsaka zadržala svoj kapital in trgovske posle, podredili splošnim pravilom in politiki, ki jih je določal direktorij sedemnajstih direktorjev, imenovan ''heren XVII''. Sedeži v direktoriju so bili med komore razdeljeni po vložkih začetnega kapitala (8 sedežev amsterdamska komora, 4 zelandska, po 2 severno- in južno-holandska, sedemajsti sedež pa so si izmenoma delile manjše komore). Razpisane so bile delnice, ki so kotirale na amsterdamski borzi in skozi katere so lahko investirali tudi manjši delničarji.

 

 

Država (staten-generaal) je dogovoru dodala svoje zahteve in Družbi (VOC) podelila (v začetku za 21 let) monopol za trgovanje na območju vzhodne Afrike (vključno južno konico) in Azije, pravico do vzdrževanja lastne vojske in vojne mornarice, postavljanja guvernerjev ter sklepanja pogodb in zvez z lokalnimi vladarji. Država je družbi obljubila pomoč pri zagotavljanju orožja, streliva, vojakov in vojaških ladij. Guvernerji in vojaški poveljniki so prisegli zvestobo tako Družbi kot Državi. Potem ko je bila ustanovna listina podpisana, je imela Družba v delovanju veliko svobode, vse bistvene odločitve pa je morala predhodno predložiti v potrditev Državi.