Nadiža: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zunanje povezave: slepa povezava |
slog |
||
Vrstica 3:
[[Slika:Črni in beli potok.png|thumb|300x300px|Potek obeh potokov (Črni in Beli) do sotočja. Črna in bela točka označujeta približno območje izvirov. Liniji tečeta svojo pot, seveda na trenutke kdaj zaideta za dolinami. V dolini vidimo Nadižo (modra).]]
Nadiža je 60 km dolga reka. Je hudourniškega značaja, zato ima več izvirov, največja izvira sta Rio Bianco/Beli Potok (ita) ter Črni Potok/Rio Nero. Ko se združita teče pod imenom Nadiža v Breginjskem kotu.
V zgornjem toku dela Nadiža nekaj manjših korit. Do Čedada je reka zaradi čistosti bogata z živalskimi vrstami; pogosta je [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[Primorski koščak|primorskega koščaka]] Austropotamobius pallipes italicus. Ena najbolj čistih in najtoplejših alpskih rek po ustnem izročilu celi rane in ima zdravilen učinek.
Vrstica 12:
Nadiža po pomenu besede je voda, ki z močnim virom privre na dan.
Prvič je bila omenjena že v 7. stoletju, v knjigi zgodovina Langobardov (»Historia Langobardorum«), kjer je [[Pavel Diakon]] opisal prihod Slovanov, bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670 ob reki Nadiži:
"Broxas dicitur, non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis"
Istega imena in pomena je tudi izvir dolinske Save v Planici. Nadiža je pristno slovensko ime in se ne da razlagati iz drugega jezika. Na zemljevidu je imenovana Natisone, pod Oglejem, kot močan izvirek talne vode, pa nosi ime Natissa. To ime je znano še izza časa starih Rimljanov. Nadiža je takrat bila glavna reka vzhodne Furlanije, v njo se je po mnenju geografa in zgodovinarja Czörniga stekala tudi Soča. Nadiže v današnjem teku stari Rimljani niso poznali. [[Plinij]] jo našteva med rekami, ki se izlivajo med Timavom in Plave [Piave] v morje, pa ne pozna imena Sontius (Soča). Pavel
[[Slika:Nadiža-Natisone.jpg|thumb|300x300px|Nadiža/Natisone od izvirov do izliva v reko Ter.]]
== Slike ==
|