Slabost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m disambig., drugi drobni popravki AWB
corected hyperlink
Vrstica 5:
 
== Vzroki ==
Slabost lahko povzročijo številni dejavniki; lahko gre za fiziološki homeostatski odgovor na zaužite [[eksogen]]e toksine, lahko pa je vzrok na primer bolezen [[prebavila|prebavil]], bližnjih [[organ]]ov ali [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]].<ref name=Quigley>Quigley EM, Hasler WL, Parkham HP. American Gastroenterological Association. Technical review on nausea and vomiting. Gastroenterology 2001; 120: 264.</ref> Slabost lahko povzročijo tudi sistemske [[okužba|okužbe]], izpostavljenost [[sevanje|sevanju]], [[nosečnost]], [[zdravila]], [[Ketoacidoza|diabetična ketoacidoza]] in [[rak (bolezen)|rak]].<ref name=Merck/> Slabost in bruhanje sta lahko tudi psihogenega izvora, na primer kot čustveni odziv na neprijeten [[vonj]] ali [[okus]] ali pri določenih psihiatričnih stanjih, na primer [[tesnobnost]]i, [[depresija|depresiji]], [[nervozna neješčnost|nervozni neješčnosti]].<ref name=Quigley/>
 
Najpogostejša vzroka akutne slabosti in bruhanja sta [[gastroenteritis]] in bakterijska [[zastrupitev s hrano]], lahko pa ju povczročijo tudi na primer okužba zunaj prebavil, uporaba zdravil, [[operacija (medicina)|operacija]], vnetje [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]], [[slepič]]a ali [[žolčnik]]a, obstrukcija [[tanko črevo|tankega črevesa]], diabetična ketoacidoza, [[addisonska kriza]], povišan [[intrakranialni tlak]], [[hepatitis]], zaužitje dražečih ali [[alergen]]ih snovi. Kronično slabost in bruhanje pa lahko med drugim povzročajo zdravila, uživanje [[alkohol]]a in [[mamilo|mamil]] ([[marihuana]], [[opiat]]i), bolezni prebavil ([[gastroezofagealni refluks]], [[dispepsija]], [[gastropareza]], [[peptična razjeda]], [[Crohnova bolezen]], [[herniacija]]), [[uremija]], [[hipertiroidizem|hiper]]- ali [[hipotiroidizem]], [[hiperkalcemija]], [[Addisonova bolezen]], [[srčno popuščanje]], [[okultni karcinom]] (na primer trebušne slinavke, pljuč, endokrinih žlez ali prebavil), nevrološke motnje (povišan intrakranialni tlak, [[migrena]], motnje [[notranje uho|notranjega ušesa]]), psihiatrične bolezni (depresija, psihoza, tesnobnost).<ref name=Metz>Metz A, Hebbard G (September 2007). "Nausea and vomiting in adults--a diagnostic approach". Aust Fam Physician 36 (9): 688–692.</ref>