Gregorjevo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Razglednica Tržiča (7).jpg|thumb|right|350px|Praznovanje Gregorjevega v [[Tržič]]u na stari razglednici]]
Gregórjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na nekdanji god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je včasih praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši in naj bi nekdaj čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.
Ko je veljal še stari [[julijanski koledar]] je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici [[Papež Gregor Veliki|Gregor Veliki]], rojen okoli 540 v [[Rim|Rimu]] in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujejo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.
| |||