Aleksander Veliki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Sausage696969 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Borut Sorko Oznaka: vrnitev |
|||
Vrstica 94:
Pomladi [[329 pr. n. št.]] je Aleksander prekoračil reko [[Amu Darja|Oksus]] ([[Amu Darja]]) in tam ujel Darejevega morilca [[Besos]]a. Besosu so najprej odrezali nos in ušesa, nato pa so ga razčetverili. V [[Baktrija|Baktriji]] je izbruhnil niz uporov, katere je Aleksander zadušil tako, da je dal pobiti vse moške, ženske in otroke pa je prodal kot sužnje v nove kolonije. Do konca leta [[328 pr. n. št.]] je bila Baktrija pokorjena. Na vodilna mesta je postavil Perzijce ali Makedonce.
Zaradi številnih bojev in žrtev je moral Aleksander izgube nadomeščati s perzijskimi vojaki. To dejstvo in prej opisano Aleksandrovo despotsko vedenje je zopet sprožilo negodovanje med makedonskim plemstvom. Ob neki pojedini, kateri je sledilo popivanje, je Kleistos, ki je bil
V zimi 328-327 pr. n. št. se je Aleksander poročil s hčerjo baktrijskega plemenitaša Roksano (umrla [[310 pr. n. št.]]). Da bi zmanjšal domotožje med svojimi Grki in Makedonci, je prigovarjal, da se poročijo s Perzijkami. To je pripomoglo tudi k spajanju kultur. V Baktriji je dal ustanoviti več vojaško in politično pomembnih mest, ki so jim poveljevali satrapi ter grški ali makedonski generali. V teh mestih so zbirali lokalne mladeniče z namenom, da povečajo število vojakov, obenem pa jih imajo kot talce, kar je bila garancija za mir.
Vrstica 115:
=== Pot na zahod ===
Kakih 500 kilometrov pred delto Inda se je del vojske pod Kratrovim poveljstvom odpravil skozi Arahozijo in Drangiano z nalogo, da prispe v Karmanijo, kjer naj bi se nato srečali z
Januarja [[325 pr. n. št.]] je ostali del vojske prispel do Indove delte ter se utaboril v mestu Patala (Hydebarad). Po pol leta odmora je Aleksander zopet razdelil vojsko: sam se je avgusta z glavnino odpravil po kopnem v bližini obal, septembra pa mu je po morju sledil Nearh (360-[[312 pr. n. št.]]). Aleksander naj bi na kopnem postavljal postojanke za tisti del vojske, ki mu je sledil po morju. Del vojske, ki se je opravil na zahod po kopnem, je doživel pravi pekel: redki prebivalci teh krajev so bili revni - živeli so le od ovčereje, tako, da vojska trpela v vročini še lakoto in žejo, temu pa so se pridružile še bolezni. V negostoljubni Gedroziji (Beludžistan) je Aleksander izgubil tri četrtine svoje vojske. Šele v Karmaniji, kjer jih je pričakal Krater, so dobili zadostne količine hrane in pijače. Skozi Karmanijo so potovali v neizmernem izobilju: Aleksander je potoval na velikem odru, ki ga je vleklo osem konj, na njem pa se je s prijatelji veselo gostil. Ob poti so bile razporejene kadi in vrči z vinom, tako da so vojaki ves čas pohoda popivali. Vojsko je spremljala godba piščali in flavt ter ples žensk.
| |||