Wikipedija

Noj: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika Nojanka (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
posodobitev klasifikacije
Vrstica 2:
| name = Noj
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| status_ref =<ref>{{IUCN |id=45020636 |taxon=Struthuio camelus |assessors=[[BirdLife International]] |year=2018 |version=2018-2 |accessdate=2019-05-25}}</ref>
| image = Ostrich Struthio camelus Tanzania 3739 Nevit.jpg
| image_width = 258px
Vrstica 9 ⟶ 11:
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Struthioniformes]] (nojevci)
| familia = '''[[Struthionidae''']] (noji)
| genus = '''''Struthio'''''▼
| familia_authority = [[Nicholas Aylward Vigors|Vigors]], 1825
▲| genus = '''''Struthio'''''
| species = '''''S. camelus'''''
| binomial = ''Struthio camelus''
Vrstica 22 ⟶ 23:
}}
 
'''Noj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Struthio camelus''''') je [[ptič neletalec]], ki izvira iz [[Afrika|Afrike]] in je edinaena od dveh [[vrsta (biologija)|vrstavrst]] svojereda [[nojevci|nojevcev]], ki obe spadata v [[družina (biologija)|družinedružino]], '''[[noji|nojev]] (Struthionidae''',) in svojegater [[rod (biologija)|rodu]], '''''Struthio'''''. OdlikujejoPrepoznaven gaje dolgpo vratdolgem vratu in nogenogam ter sposobnostsposobnosti teka s hitrostjo okrog 65&nbsp;km/h. Noji so [[največji organizem|največja danes živeča vrsta]] [[ptiči|ptic]] in jih [[vzrejadomača žival|gojijo]] po vsem svetu. Znanstveno ime za noja izvira iz [[grščina|grške]] besede za »[[kamela|kameljega]] [[vrabec|vrabca]]«, in sicer zaradi njegovega dolgega vratu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=ostrich|title=Ostrich|work=[[Online Etymology Dictionary]]|language=en}}</ref>
 
== Opis ==
Noji navadno tehtajo med 90 in 130&nbsp;kg, nekateri samci pa so dosegli celo težo do 155&nbsp;kg. Oči so večje od možganov. [[Pero|Peresa]] so mehka in služijo kot izolacija ter se precej razlikujejo od togih peres letalcev z [[zračni profil|zračnim profilom]]. Pri odraslih samcih so v glavnem črna, na krilih in repu pa je tudi nekaj belih peres. Samice in mladi samci so sivkastorjavi in ponekod beli. Noji imajo drobnadrobne, [[zakrneli organ|zakrnelazakrnele]] krila[[perut]]i, ki jih samci uporabljajo pri dvorjenju, poleg tega pa lahko tudi nudijo senco piščancem. Na dveh prstih krila so kremplji. Močne noge so brez peres. Noji stojijo na dveh prstih, pri čemer je večji podoben [[kopito|kopitu]]. Ta prilagoditev jim pomaga pri teku.
 
Pri spolni zrelosti (starost od dveh do štirih let) so samci lahko visoki med 1,8 in 2,7 metri, samice pa med 1,7 in 2 metri. Piščanci v prvem letu življenja rastejo s hitrost 25&nbsp;cm na leto. Noj lahko dočaka do 75 let.
 
== Sistematika in razširjenost ==
Tradicionalno so v red nojevcev uvrščali še [[emu]]je, [[nandu]]je in skoraj vse druge staročeljustnice, vendar so [[molekularna biologija|molekularne]] študije razkrile, da je taka skupina [[parafilija|parafiletska]] v odnosu do [[dolgonoge kure|dolgonogih kur]], prej obravnavanih kot samostojen red,<ref>{{cite journal | last1 = Hackett | first1 = S. J. | last2 = Kimball | first2 = R. T. | last3 = Reddy | first3 = S. | last4 = Bowie | first4 = R. C. K. | last5 = Braun | first5 = E. L. | last6 = Braun | first6 = M. J. | last7 = Chojnowski | first7 = J. L. | last8 = Cox | first8 = W. A | last9 = Han | first9 = K.-L. | displayauthors = 8 | year = 2008 | title = A Phylogenomic Study of Birds Reveals Their Evolutionary History | url = | journal = Science | volume = 320 | issue = 5884| pages = 1763–1768 | doi = 10.1126/science.1157704 | pmid = 18583609 | bibcode = 2008Sci...320.1763H }}</ref> zato tudi ostale skupine zdaj obravnavamo kot samostojne.<ref name="IOU">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/ratites/ |title=Ratites: Ostriches to Tinamous |work=IOC World Bird List 9.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |date=2019-04-05 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2019-05-22}}</ref>
Noj spada v [[red (biologija)|red]] [[nojevci|nojevcev]], ''[[Struthioniformes]]''. V to skupino spadajo še [[nanduji]], [[emu]], [[kazuar]] in največji ptič vseh časov, danes izumrli [[epiornis]]. Vendar pa je bila uvrstitev vseh nojevcev v en sam red vedno sporna, pri čemer so po alternativnih klasifikacijah med nojevce spadali samo noji, druge skupine pa so postale samostojni redovi. Molekularni podatki, ki so trenutno na razpolago, so dvoumni, [[biogeografija|paleobiogeografski]] in [[paleontologija|paleontološki]] pristop pa podpirata hipotezo več redov.
 
Noji izvirajo iz [[Afrika|afriških]] [[savana|savan]] in [[Sahel]]a tako severno kot tudi južno od ekvatorialnega gozdnega pasu. Ločimo jih v petštiri [[podvrstaPodvrsta (biologija)|podvrstpodvrste]]:
 
* ''S. c. australis'' v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]
* ''S. c. camelus'' v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]; včasih ga imenujejo '''severnoafriški noj''' ali '''rdečevrati noj'''. Je najbolj razširjena podvrsta in živi na območju od [[Etiopija|Etiopije]] in [[Sudan]]a po vsem [[Sahel]]u do [[Senegal]]a in [[Mavretanija|Mavretanije]] na zahodu in vsaj v preteklosti severno do [[Egipt]]a in južnega [[Maroko|Maroka]].
* ''S. c. massaicus'' v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni Afriki]], včasih ga imenujejo '''masajski noj'''. V obdobju [[obdobje parjenjaparjenje|obdobju parjenja]] se vrat in stegna samca obarvajo rožnato-oranžno. Skoraj v celoti živijo v [[Kenija|Keniji]], [[Tanzanija|Tanzaniji]] in južnih delih [[Somalija|Somalije]].
* ''S. c. syriacus'' na [[Srednji vzhod|Srednjem vzhodu]], včasih ga imenujejo '''[[arabski noj]]''' ali '''srednjevzhodni noj''' je bila v preteklosti zelo razširjena podvrsta na območju [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]], [[Sirija|Sirije]] in [[Irak]]a; izumrl je okrog [[1966]].
* ''S. c. molybdophanes'' v Somaliji, Etiopiji in severni Keniji se imenuje '''somalski noj'''. V obdobju parjenja se vrat in stegna samca obarvajo modro. Njegov življenjski prostor se v severovzhodni keniji prekriva s prostorom ''S. c. massaicus''.
 
AnalizeMednje kažejo,so davčasih biuvrščali bilotudi [[Somalski noj|somalskega noja]] morda(''S. boljemolybdophanes'') obravnavatiiz kotSomalije, samostojnoEtiopije vrsto.in Primerjave [[haplotip]]a [[mtDNA]] kažejoKenije, daki sepa je njegovzdaj razvojprepoznana zaradikot nastankasamostojna [[Velikivrsta.<ref>{{IUCN tektonski|id=22732795 jarek|Velikegataxon=Struthuio tektonskegamolybdophanes jarka]]|assessors=BirdLife predInternational malo|year=2016 manj|version=2018-2 kot|accessdate=2019-05-25}}</ref> 4Križanje milijonitega lets ločilsevernoafriškim odnojem razvojapreprečuje drugih[[Vzhodnoafriški nojev.tektonski Poznejšojarek]], hibridizacijokrižanje v večjem obsegu sz masajskim podvrstonojem, ki se je razvilarazvil jugozahodno od območja njegove razširjenosti, ''S. c. massaicus'',pa je očitno preprečila ekološka ločitev, saj se somalski noj najbolje počuti v grmičevju, kjer išče hrano po rastlinju srednje višine, masajski noj pa je tako kot tudi druge podvrste [[paša|pašni]] ptič odprtih [[savana|savan]] in habitata ''[[miombo]]''.<ref (name="Freitag">{{cite &journal |author1=Freitag, Stephanie |author2=Robinson, Terence J. |last-author-amp=yes |year=1993 |title=Phylogeographic patterns in mitochondrial DNA of the Ostrich (''Struthio camelus'') |journal=The Auk |volume=110 |issue=3 |pages=614–622 |url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v110n03/p0614-p0622.pdf |doi=10.2307/4088425}}</ref>
 
[[populacija (biologija)|Populacijo]] nojev iz [[Río de Oro]] so nekoč ločevali kot ''Struthio camelus spatzi'', ker so bile pore njihovih jajčnih lupin kapljičaste oblike, ker pa je ta znak precej variabilen in med temi ptiči in sosednjimi populacijami ''S. c. camelus'' ni drugih razlik, je danes nimamo več za samostojno podvrsto.
<!-- There should be a ref for this: Cornelius Carlos Bezuidenhout: Studies of the population structure and genetic diversity of domesticated and ‘wild’ ostriches (Struthio camelus); PhD thesis 1999. -->
Ta populacija je v drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] izginila. Poleg tega so v [[19. stoletje|19. stoletju]] poročali o majhnih nojih iz Severne Afrike. Imenovali so jih Levaillantov noj (''Struthio bidactylus''), vendar ostajajo hipotetična oblika brez materialnih dokazov. (Fuller, 2000). Glede na prisotnost savanske favne v nekaterih gorskih območjih [[Sahara|Sahare]] (npr. [[Takantska planota]] in planota [[Ennedi]]) bi bilo resnično mogoče, da bi tam donedavna, ko se je Sahara izsušila, živeli tudi noji.
 
== Noji in ljudje ==
Vrstica 54:
Danes noje gojijo po vsem svetu, celo v hladnem podnebju [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]]. Dobro se obnesejo v podnebju med 30 in −30&nbsp;°C in jih gojijo v čez 50 državah, še vedno pa jih največ najdemo v Južni Afriki. Predvsem jih gojijo zaradi usnja. Ker je zanje značilno tudi najboljše razmerje med težo krme in težo živali (3,5:1, pri govedu pa 6:1), je privlačna tudi vzreja zaradi mesa. Uporabni stranski produkti pa so tudi jajca, [[drobovina]] in perje. Po tradiciji se na streho [[Etiopska ortodoksna Cerkev|etiopskih ortodoksnih]] cerkva polaga sedem velikih jajc, ki simbolizirajo nebeške in zemeljske angele.
 
Noji naj bi imeli najmočnejše komercialno dostopno usnje..<ref>[http://web.archive.org/web/20050208083829/ostrich-association.co.nz/index.cfm/Facts Članek o nojih iz Webarchiva.] Pridobljeno 13. januarja 2007. {{ikona en}}</ref> Meso nojev ima podoben okus kot pusta [[govedina]]. Vsebuje le malo maščobe in holesterola, bogato pa je s kalcijem, proteini in železom.<ref>[http://www.wisegeek.com/is-ostrich-meat-healthy.htm Prehrambena vrednost nojevega mesa] {{ikona en}}</ref>
 
V [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] so noji uvrščeni med [[nevarne živali]]. Zabeleženi so številni primeri, ko so noji napadli in ubili človeka. Veliki samci so lahko zelo teritorialni in agresivni. Njihove noge so dovolj močne, da razparajo tudi velike živali. Poleg tega so noji veliko hitrejši od katerega kolikateregakoli atleta.
 
== Viri in opombe ==
Vrstica 62:
 
; v angleščini
* {{IUCN2006|assessors=BirdLife International|year=2004|id=46918|title=Struthio camelus|downloaded=11. maja 2006}} Podatkovni vnos pojasnjuje, zakaj je vrsta manj ogrožena.
* Bibi, Faysal; Shabel, Alan B.; Kraatz, Brian P. & Stidham, Thomas A. (2006): New Fossil Ratite (Aves: Palaeognathae) Eggshell. Discoveries from the Late Miocene Baynunah Formation of the United Arab Emirates, Arabian Peninsula. ''[[Society of Vertebrate Paleontology|Palaeontologia Electronica]]'' 9 (1): 2A. [http://palaeo-electronica.org/2006_1/eggshell/eggs.pdf PDF, vse besedilo]
* {{navedi knjigo |author=Fuller, Errol|year=2000 |title=Extinct Birds |edition=2|publisher=Oxford University Press, |location=Oxford, New York |isbn= 0-19-850837-9|cobiss= |pages=}}▼
* Freitag, Stefanie & Robinson, Terence J. (1993): Phylogeographic patterns in mitochondrial DNA of the ostrich (''Struthio camelus''). ''[[Auk (journal)|Auk]]'' 110: 614–622. [http://elibrary.unm.edu/sora/Auk/v110n03/p0614-p0622.pdf PDF, vse besedilo].
▲* {{navedi knjigo |author=Fuller, Errol|year=2000 |title=Extinct Birds |edition=2|publisher=Oxford University Press, Oxford, New York |isbn= 0-19-850837-9|cobiss= |pages=}}
 
== Zunanje povezave ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Noj«