Združene države Amerike: Razlika med redakcijama

odstranjenih 145.572 zlogov ,  pred 1 letom
Zamenjava strani s/z '{{Infopolje Država |native_name = United States of America |conventional_long_name = Združene države Amerike |common_name = Združene države Amerike |common_name2 = Zdr...'
(Zamenjava strani s/z '{{Infopolje Država |native_name = United States of America |conventional_long_name = Združene države Amerike |common_name = Združene države Amerike |common_name2 = Zdr...')
| footnotes = <sup>1</sup> Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]].
}}
 
'''Združene države Amerike''' (tudi '''Združene države''', '''ZDA'''; angleško '''''United States of America''''' {{IPA|[juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]}}) so zvezna republika v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med [[Atlantik]]om na vzhodu ter [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu in si deli severno mejo s [[Kanada|Kanado]] ter južno z [[Mehika|Mehiko]]. Njena prestolnica je [[Washington, D.C.]]
 
Deželo zaznamuje več osnovnih dejavnikov: [[geografija|geografske]] značilnosti te tretje največje države na svetu, [[zgodovina]], ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja [[družba|družbo]], [[kultura]] s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, [[gospodarstvo]] in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na [[vojska|vojaški]], gospodarski, kulturni in [[politika|politični]] ravni v svetu, je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni [[supersila|supersili]].
 
Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto ''[[E Pluribus Unum]]'' (slovensko ''Iz mnogih eno''). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 [[Britanija|britanskih]] kolonij v Severni Ameriki med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase [[migrant]]ov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela [[imigracija|imigrantov]], ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v [[nacija|nacionalno]] celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v [[deklaracija neodvisnosti ZDA|deklaraciji neodvisnosti]] ter v [[Ustava ZDA|Ustavi ZDA]]. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.
 
Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po [[Amerigo Vespucci|Amerigu Vespucciju]], [[italija]]nskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta [[1776]]. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško ''United States''), ZDA (angleško ''USA''), v angleščini tudi ''The States'' ali ''US'', v svetu [[zahodna kultura|zahodne kulture]] pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv ''[[Columbia]]''. Prebivalci ZDA so označeni za [[Američani|Američane]], to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.
 
== Geografija ==
 
: ''Glavni članek: [[Geografija Združenih držav Amerike]]''
 
Združene države merijo skoraj 10 milijonov km<sup>2</sup> in si tako z [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajsko]], glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na [[seznam držav po površini|spisku svetovnih držav po površini]]. Celotno državo sestavlja 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] ([[celinske ZDA|48 geografsko soležnih]] in 2 izolirani) in odvisni teritoriji [[Puerto Rico]], [[Ameriški Deviški otoki]], [[Ameriška Samoa]] in [[Guam]]. Zvezne države so praviloma razdeljene na [[okrožja ZDA|okrožja]].
 
Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega [[somestje|somestja]] [[BosWash]].
 
Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica [[naravna bogastva|naravnih bogastev]] in razvejano [[vodovje|vodno]] omrežje, pa dobri splošni pogoji za [[kmetijstvo|kmetovanje]], kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija [[okolje|okolja]] povzročata pereče [[okoljske težave]], ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje]] – 20 % svetovnih emisij.
 
=== Površje ===
 
[[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''<br />Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države]]
 
Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.
 
Priobalne ravnice [[Atlantik]]a se proti zahodu dvigujejo v staro [[Apalači|apalaško]] gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje [[Mississippi]]ja in [[Velika jezera]], ogromna zaloga [[sladka voda|sladke vode]] [[ledenik|ledeniškega]] nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]], ki ob vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig [[Ozark]] in [[Ouachita]]. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz [[Kanada|Kanade]] in do [[Mehika|Mehike]] čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.<ref>{{navedi knjigo |last=McKnight|first=Tom Lee|authorlink=|year=2004|title=Regional geography of the United States and Canada|publisher=Pearson/Prentice Hall|location=New Jersey|id=|cobiss=14506504}}</ref> Na njihovem jugu leži [[puščava|puščavski]] svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi [[Kaskadsko gorovje|Kaskadskega gorovja]] in [[Sierra Nevada (ZDA)|Sierre Nevade]], v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka [[Velika kotlina]] z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah [[Pacifik]]a vlečejo doline in manjša gorovja [[pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]].
 
[[Aljaska|Aljasko]] zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet [[tundra|tundre]]; priobalni otoki so [[ognjenik|ognjeniškega]] nastanka. Takšen je tudi arhipelag [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]].
 
=== Vodovje ===
 
Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.
 
[[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečni meander v [[Arizona|Arizoni]]'''<br />Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone]]
 
[[Mississippi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.
 
[[Jukon (reka)|Jukon]] je velika reka na Aljaski, ki se izliva v [[Beringovo morje]], človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj [[rudosledec|rudosledcev]] v notranjost dežele.
 
[[Velika jezera]] na [[srednji zahod ZDA|srednjem zahodu ZDA]] so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki [[pleistocen]]ske poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek [[Reka svetega Lovrenca|reke Svetega Lovrenca]], zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih [[kanal Erie]]. [[Veliko slano jezero]] je kotanja v [[Velika kotlina|Veliki kotlini]] na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti [[sol]]i.
 
Združene države Amerike premorejo 19.924&nbsp;km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in 200 morskih milj [[morski gospodarski pas|gospodarskega pasu]].
 
[[Slika:Gulf Intracoastal Waterway Galveston Bay.jpg|thumb|300px|left|[[Gulf Intracoastal Waterway]] je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], večinoma v zavetju [[zemeljska kosa|zemeljskih kos]] in drugih naravnih preprek morju]]
 
Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica [[Atlantik]]a z mnogo [[zemeljska kosa|zemeljskimi kosami]]. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v [[Jamestown]]u leta [[1607]]. Vodna pot ''[[Atlantic Intracoastal Waterway]]'' po priobalnih vodah povezuje kraje od [[Boston, Massachusetts|Bostona]] na severu do [[Key West]]a na južnem, [[Florida|floridskem]] koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi [[zgodovina ZDA|zgodovino ZDA]] oblikoval zajeten [[megalopolis]] [[BosWash]]. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] je nizka in [[laguna]]stega tipa, z izjemo območja Mississippijeve [[delta|delte]]. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica ''[[Gulf Intracoastal Waterway]]''. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom [[Španija|Špancev]] in [[Francija|Francozov]], kasneje so si ZDA priključile [[Teksas]]. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga [[Pacifik|pacifiška]] obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica [[zaliv]]ov, [[fjord]]ov, [[polotok]]ov in [[otok]]ov. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškem ognjenem obroču]]. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v [[20. stoletje|20. stoletju]].
 
Obale Aljaske ob Pacifiškem in [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so [[koralni greben]]i in njen velik pomen v smislu [[promet]]nih povezav.
 
=== Podnebje ===
 
Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih [[podnebje|podnebnih]] tipov: [[Aljaska]] je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je [[Havaji|havajsko]] povprečno vreme vlažno in [[tropsko podnebje|tropsko]]. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.<ref>{{navedi knjigo |last=Samide|first=Marjana|authorlink=|author2=Ingolič, Borut|year=1991|title=Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=23918336}}</ref>
 
[[Slika:Average precipitation in the lower 48 states of the USA.png|thumb|300px|'''Karta povprečne količine padavin'''<br />100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici]]
 
Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. ([[mrtva črta]]). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je [[zima|pozimi]] mnogo [[sneg]]a in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi [[poletje|poletji]] in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško [[kmetijstvo]], ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih [[gozd]]ov; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je [[prst (pedologija)|prst]] posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali [[poljedelstvo]]. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne [[prerija|prerije]], te se proti zahodu spreminjajo v [[stepa|stepe]] z nizko [[trava|travo]]. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja [[kulturne rastline|kulturnih rastlin]], zlasti [[pšenica|pšenice]]. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje [[živinoreja]]. Podnebna izjema zahodnih ZDA je [[Kaskadsko gorovje]] in [[Pacifiška gorska veriga]], ki se napajata z zajetnimi [[orografske padavine|orografskimi padavinami]], izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni [[iglasti gozd]]ovi.
 
Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo [[klimatski pasovi|klimatskih pasov]], kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni [[podzol]]i so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne [[lateritske prsti]] je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih; [[černozjomi]], ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države.
 
Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno [[celinsko podnebje]] severovzhoda in vlažno [[subtropsko podnebje|subtropsko]] jugovzhoda; [[polsuho podnebje]] v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho [[puščavsko podnebje]] jugozahoda; [[sredozemsko podnebje]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]; [[oceansko podnebje]] ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; [[subarktično podnebje|subarktično]] v notranjosti in [[polarno podnebje]] onkraj [[polarni krog|polarnega kroga]] na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.
 
=== Poselitev ===
 
[[Slika:USA-2000-population-density.gif|thumb|300px|'''Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA'''<br />Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje [[BosWash]] na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu]]
 
Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob [[Atlantik]]u, približno šestina vzdolž [[Pacifik]]a in slaba sedmina ob obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.
 
Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta [[ameriški severovzhod|starega severovzhoda]] in [[Velika jezera|Velikih jezer]] izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ([[pas rje]]). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. [[New York]] in [[Chicago]], ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta.
 
==== Urbanizacija in suburbanizacija ====
 
Prvi [[cenzus]] leta [[1790]] je zabeležil več kot 95 % [[ruralen|ruralnega]] prebivalstva. Razmah [[urbanizacija|urbanih]] področij se je pričel po letu [[1830]], v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna [[industrijska revolucija|industrializacija]] poznega [[19. stoletje|19. stoletja]], ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih [[imigracija|imigrantov]], ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in [[kriminal]]. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]].
 
[[Slika:South San Jose (crop).jpg|thumb|300px|left|'''Identične montažne hiše v predmestju [[San Jose, Kalifornija|San Joseja]]'''<br />[[predmestja ZDA|Predmestne soseske]] večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest]]
 
Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi [[promet]]nimi povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val [[suburbanizacija|suburbanizacije]] z viškom po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i. [[baby boom]]a opaziti množice družin z otroki.
 
Ljudem so v predmestja sledile tudi [[storitvene dejavnosti]] – razvili so se veliki [[nakupovalni center|nakupovalni centri]], zaradi nižjih [[davek|davkov]] in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga [[podjetje|podjetja]]. Dostopnost predmestnih sosesk z [[javni prevoz|javnim prometom]] je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe [[avtomobil]]ov. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.<ref>Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</ref>
 
=== Okolje in družba ===
 
Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo [[naravna bogastva]] te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno [[agrikultura|agrikulturno]] in kasneje [[industrija|industrijsko]] silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval [[zemeljsko površje|površje]], gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z [[lov]]om pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva [[industrijska revolucija]] in nato [[demografska eksplozija]].
 
Prvi znaki [[okoljevarstvo|okoljevarstvene]] zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih [[20. stoletje|20. stoletja]], preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število [[naravni rezervat|naravnih rezervatov]], deklarirano varovanje [[ekosistem]]ov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje|atmosfero]], a se kljub temu nočejo zavezati [[Kjotski protokol|Kjotskemu protokolu]].
 
[[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.
 
[[Slika:Dust storm CimarronCounty OK.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''<br />Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]]
 
V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] [[1872]]. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.
 
Leta [[1962]] je knjiga ''[[Tiha pomlad]]'' prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka« [[Cuyahoga]] leta [[1969]] in [[jedrska nesreča]] na [[Otok treh milj|Otoku treh milj]] deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: [[Sagebrush Rebellion]] na zahodu Združenih držav je podprl [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ki se je leta [[1981]] s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega [[kapitalizem|kapitalizma]] in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o [[trajnostni razvoj|trajnostnem razvoju]], zaradi [[globalizacija|globalizacije]] pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja.
 
==== Naravna bogatstva ====
 
Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih [[naravna bogastva|naravnih bogastvih]]. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih [[gozd]]ov, bogata [[ribolov]]na območja in število [[industrijski minerali|mineralnih]] nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica [[fosfati|fosfatov]], pa velika proizvodnica [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] ter tudi [[gradbeništvo|gradbenih]] materialov.<ref>Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD</ref> Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih [[vetrna energija|uporabljajo]] za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva.
 
==== Naravne nesreče ====
 
[[Slika:New Orleans Survivor Flyover.jpg|thumb|300px|'''Opustošenje po orkanu Katrina'''<br />[[Orkan Katrina]] je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega [[New Orleans]]a so se vključili pripadniki oboroženih sil]]
 
V vedno večji meri gre za [[suša|suše]], zgodovinsko je tako znan [[Dust Bowl]], medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih [[požar]]ov.
 
[[tornado|Tornadi]] pustošijo po [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] in [[srednji zahod ZDA|srednjega zahoda]], kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot ''[[Tornado Alley]]''. Še ena [[vreme]]nsko pogojena nevarnost so [[orkan]]i, ki pustošijo po obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].
 
[[Zgodovina ZDA]] pomni nekaj večjih [[poplava|poplav]] in [[zemeljski plaz|zemeljskih plazov]], a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi [[snežni metež]]i.
 
Zahodna obala Združenih držav in deli [[Aljaska|Aljaske]] so izpostavljeni [[ognjenik|ognjeniški]] aktivnosti in [[potres]]om, saj so del pacifiškega [[Ognjeni obroč|Ognjenega obroča]]. [[Vroča točka]] z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki [[Havaji|Havajev]], medtem ko je eksplozivni vulkan [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] na severozahodu ZDA.
 
== Zgodovina ==
 
: ''Glavni članek: [[Zgodovina Združenih držav Amerike]]''
 
=== Predkolonialna in kolonialna Amerika ===
 
Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz [[Azija|Azije]] prečkala [[Beringov preliv]]. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni [[stari svet|starega sveta]], ob prihodu [[zahod]]nih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi<ref>{{navedi splet |url=http://www.victorhanson.com/articles/thornton070206.html|title=New World, Old Myths: A review of Charles C. Mann's 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus|publisher=Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)|accessdate=18.6.2007}}</ref> govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije [[Azteki|Aztekov]] in [[Inki|Inkov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Misisipijci|Misisipijcev]] in [[Pueblo]] v [[Severna Amerika|Severni]].
 
[[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|left|[[Krištof Kolumb]] ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci]]
 
Pred [[velika odkritja|velikimi odkritji]] je prišlo le do bežnih stikov [[Vikingi|Vikingov]] s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli [[Portugalska|Portugalci]], in je dodobra ter za vedno spremenila svet. [[Krištof Kolumb]] pod [[Španija|špansko]] zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v [[Indija|Indijo]] leta [[1492]] naletel na [[Karibski otoki|Karibske otoke]], nedolgo za njim ([[1499]]) pa je [[Amerigo Vespucci]] ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za novo celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.
 
To je bila katastrofalna prelomnica za [[ameriški staroselci|ameriške]] ter [[afroameričani|zahodnoafriške staroselce]], na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje [[kultura ZDA|ameriške kulture]]. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi [[vojna|vojn]], še posebno pa zaradi [[epidemija|epidemij]] evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži [[novi svet]] je potreboval neizčrpljive zaloge [[delovna sila|delovne sile]], za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci [[Afrika|Afrike]].
 
Po letu [[1519]] so prve kolonije ustanovile [[Španija]], [[Portugalska]], [[Francija]], [[Nizozemska]] in [[Anglija]]. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike [[rudnik]]e in [[agrikultura|agrikulturni]] sistem v [[Mehika|Mehiki]], Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v [[Brazilija|Braziliji]], Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse naveden kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.
 
Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v [[17. stoletje|17. stoletju]] v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo [[puritanci|puritance]]; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.
 
Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu [[Chesapeake]] (današanja [[Virginija]]) leta [[1607]] in na področju današnjega [[Massachusetts]]a leta [[1620]]. Kolonija [[Jamestown]] v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja [[tobak|tobačna]] plantaža z discipliniranimi [[suženjstvo|sužnji]] in nekaj [[beli človek|belskimi]] družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. [[Nova Anglija]] v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta [[1640]] ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonij]] je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.
 
=== Osamosvojitev in zgodnja suverenost ===
==== Osamosvajanje ====
 
: ''Glavni članek: [[Ameriška revolucija]]''
 
Že pred [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško vojno za neodvisnost]] se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje [[Evropa|evropske]] spore prenesle na kolonije.
 
[[Slika:Boston tea party.jpg|thumb|300px|'''[[Bostonska čajanka]]'''<br />V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije]]
 
Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim [[britanski imperij|britanskim imperijem]] vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in iz tega izhajajočega [[bostonski pokol|bostonskega pokola]] leta [[1770]] s 5 smrtnimi žrtvami. Povod [[revolucija|revoluciji]] pa je bila t. i. [[bostonska čajanka]] tri leta kasneje.
 
Leta [[1774]] je bil v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] sklican [[kontinentalni kongres]], kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. [[Drugi kontinentalni kongres]] leta [[1776]] je 4. julija izdal [[deklaracija o neodvisnosti ZDA|deklaracijo o neodvisnosti]]. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. [[Pariška pogodba 1783]] je priznala neodvisnost Združenih držav.
 
Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.
 
Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo [[ustava|ustavo]]. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti [[izvršilna oblast|izvršilni oblasti]] in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s [[Articles of Confederation|točkami konfederacije]]. [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavna konvencija]] [[1787]] je sprejela dvodomni zvezni [[parlament]] in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino [[Bill of Rights]].
 
==== Zgodnji politični in geografski razvoj ====
 
Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km<sup>2</sup>, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh.
 
Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.
 
V obdobju predsednika [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta [[1812]] je naposled izbruhnila [[druga ameriško-britanska vojna|druga vojna z Britanijo]]. [[Oborožene sile ZDA]] so napadle angleško kolonijo [[Kanada|Kanado]], ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta [[1814]], po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] padcu in sklenitvi miru v [[Evropa|Evropi]], konec tudi v ZDA.
 
Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot [[doba dobrih čustev]] (angleško ''Era of Good Feelings''). Leto [[1815]] je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj [[Mississippi]]ja in do njega razširili svojo kulturno pokrajino.
 
Področje [[Velika jezera|Velikih jezer]] do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v [[Ohio]]. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih.
 
Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. [[Irokezi]] v državi [[New York (država)|New York]] so bili omejeni na [[indijanski rezervat|rezervate]], mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena [[Shawnee]], ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v [[Missouri]] ali [[Mehika|Mehiko]]. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]], ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev ([[pot solza]]).
 
[[Slika:American Progress (John Gast painting).jpg|thumb|300px|Jasna usoda (angleško ''[[Manifest Destiny]]'') vodi utelešeno [[Columbia|Kolumbijo]] v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)]]
 
Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila [[Louisiana]] v letu [[1812]]. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški [[Teksas]], širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško ''[[Manifest Destiny]]''). [[Kongres ZDA|Kongres]] je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ([[ameriško-mehiška vojna]]), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] so ZDA tako odkupile [[Teksas]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]].
 
=== Državljanska vojna ===
 
: ''Glavni članek: [[Državljanska vojna ZDA]]''
 
Socialne razlike med [[sever ZDA|severom]] in [[jug ZDA|jugom]] države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v [[manufaktura|manufakturno]] proizvodnjo in [[tržno gospodarstvo]], veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na [[plantaža|plantažništvu]] in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter [[sužnjelastništvo|sužnjelastniškega]] sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno.
 
Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme [[Andrew Jackson|Andrewa Jacksona]], ko je [[demokracija]] postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja. [[Volilna pravica|Volilna]] in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja [[črnci|črncev]].
 
Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. [[Abraham Lincoln]], goreč [[republikanci|republikanski]] privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah [[1860]] in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v [[Kansas]]u.
 
[[Slika:Battle of Gettysburg.jpg|thumb|300px|left|'''Žrtve bitke v državljanski vojni'''<br />[[Bitka pri Gettysburgu]] julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid [[Unija (ZDA)|Unije]]]]
 
Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi [[Fort Sumter]], ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je [[Unija (ZDA)|Unija]] (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani [[Konfederativne države Amerike|Konfederativnih držav]] umrlo 260 tisoč vojakov.
 
Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]], ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes.
 
=== Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva ===
 
Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek [[Mississippi]]ja v [[Veliko nižavje]] in [[Skalno gorovje]], kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA.
 
Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do [[Pacifik]]a se je pričela graditi [[1862]]. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]] začenši s [[kalifornijska zlata mrzlica|kalifornijsko]] leta [[1849]]. Različne [[etnija|etnične]] in [[narod]]nostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec – [[bitka pri Wounded Kneeju]] leta [[1890]].
 
==== Industrijska revolucija in urbanizacija ====
 
[[Slika:Standard oil octopus loc color.jpg|thumb|300px|'''Kartel [[Standard Oil]] s svojimi lovkami sega po oblasti'''<br />Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg]]
 
Zadnjih 30 let [[19. stoletje|19. stoletja]] je ZDA poneslo na mesto vodilne [[industrija|industrijske]] sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja [[meso|mesa]] in [[rudarstvo]], poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna [[naravna bogastva]], nove [[tehnologija|tehnologije]], poceni [[energija]], hiter [[transport]] in obilica [[kapital]]a ter [[delovna sila|delovne sile]] v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip [[manufaktura|manufaktur]]. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti [[korporacija|korporacij]]. Slednje - s pripadajočimi [[monopol]]nimi [[kartel]]i - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja.
 
Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna [[Chicago]], [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]], [[Dallas, Teksas|Dallas]] idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga [[življenjski standard|življenjskega standarda]]. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med [[hiperprodukcija|hiperprodukcijo]] in [[gospodarska depresija|ekonomskimi depresijami]]. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit. [[Industrijska revolucija]] je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma [[trg]]e.
 
Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] ([[Anglija]], [[Irska]], [[Nemčija]] in [[Skandinavija]]), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] prednjačile množice iz [[Južna Evropa|Južne]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] ([[Slovaki]] in [[Judje]] iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ter [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] in [[Grki]], [[Romuni]] in [[Italijani]] ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre [[parnik|parniške]] prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer [[Skandinavija|Skandinavci]] so bili znani po postavljanju kmetij na [[ameriški srednji zahod|srednjem zahodu]], medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. [[Chicago]] je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.
 
Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito [[urbanizacija|urbanizacijo]]. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta [[New York]] po 3,5 milijona, [[Chicago]] 1,7 milijona in [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] 1,3 milijona prebivalcev.
 
Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega [[20. stoletja]], katerega velik promotor je bil [[Theodore Roosevelt]] s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja [[ameriški črnci|črncev]] ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909.
 
==== Imperializem ====
 
[[Slika:10kMiles.JPG|thumb|300px|'''"Ten Thousand Miles From Tip to Tip"'''<br />Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]]
 
Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.
 
Glavno gonilo [[imperializem|imperialističnih]] teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno [[gospodarstvo ZDA|ameriško gospodarstvo]]. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo [[Havaji|Havajev]], [[Kuba|Kube]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]] ([[Kitajska]]).
 
Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti [[mir (družbeno stanje)|mir]] in svojo vizijo [[demokracija|demokracije]]. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med [[Rusija|Rusijo]] in [[Japonska|Japonsko]] ([[rusko-japonska vojna]]) leta [[1905]], zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] pa so podprle [[panamska revolucija|panamsko revolucijo]] in osamosvojitev te države od [[Kolumbija|Kolumbije]].
 
=== Prva svetovna vojna ===
 
Američani se sprva niso vpletali v [[Evropa|evropske]] spore, a se je takšna izolacija končala z [[Nemčija|nemško]] agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z [[Mehika|Mehiko]] o zavezništvu.
 
[[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z [[Rusija|Rusijo]], ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne [[pozicijsko bojevanje|pozicijske bitke]] na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale [[oborožene sile ZDA]], ki so sveže v [[Francija|Francijo]] prispele junija [[1918]] pod poveljstvom [[John J. Pershing|Johna. J. Pershinga]]. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli [[verdunska bitka|protiofenzivo pri Verdunu]]. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji [[gripa|gripe]] 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem.
 
Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno [[politična represija|represijo]], ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam.
 
Predsednik ZDA [[Woodrow Wilson|Wilson]] je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih [[štirinajst točk]], a so bile na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju [[Društvo narodov|Društva narodov]], h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo. [[Versajska pogodba]] je slabo rešila povojno stanje in [[prva svetovna vojna]] je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas [[rdeči strah|rdečega strahu]] zaradi zmage [[boljševizem|boljševizma]] v Rusiji.
 
=== Med vojnama: potrošništvo in velika depresija ===
 
Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.
 
Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta [[1922]] je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja [[avtomobil]]ov, med letoma [[1916]] in [[1929]] potrojena. Revolucijo je sprožil [[ford]]ov [[model T]], ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.modelt.ca/background.html|title=The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation|publisher=Frontenac Motor Company|accessdate=20.8.2007}}</ref> Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v [[predmestja ZDA|predmestja]], kar je postalo vsesplošna značilnost časa po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.
 
Tudi [[kultura ZDA|kultura Američanov]] se je obrnila v smer [[potrošništvo|potrošništva]], saj je postala stvar [[industrija|industrije]] in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija [[časopis]]ov in [[radio|radijskega]] programa, polnega [[reklama|reklam]]. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane ''[[flapper]]''. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe [[kozmetika|kozmetike]] in urejanja pričesk so trošile tudi [[cigarete]]. Kultura se je razbohotila tudi med [[afroameričani|črnim prebivalstvom]], česar krona je bila [[harlemska renesansa]].
 
==== Velika depresija ====
 
[[Slika:Lange-MigrantMother02.jpg|thumb|225px|'''''[[Priseljenska mati]]'''''<br />Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA]]
 
: ''Glavni članek: [[Velika gospodarska kriza|Velika depresija]]''
 
Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta [[1929]], leto po [[Herbert Hoover|Hooverjevi]] osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v [[delnica|delnice]] in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila [[črni torek|borzni zlom 24. oktobra 1929]]. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v [[podjetje|podjetjih]], ukinjanje ugodnih [[kredit]]ov – spiralni padec v [[gospodarska depresija|gospodarsko depresijo]] se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta.
 
Brezposelnost v ZDA se je leta [[1933]] povzpela na 25 %, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi [[bruto družbeni proizvod]], do leta [[1933]] je propadlo čez 5 tisoč [[banka|bank]] in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], imenovana [[Dust Bowl]].
 
Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta [[1932]] je predsedniško funkcijo tako zasedel [[Franklin D. Roosevelt]], ki je v reševanje krize s svojim programom [[New Deal]] aktivno vključil [[vlada ZDA|vlado]] in organiziral [[javna dela]]. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
 
=== Druga svetovna vojna ===
 
Spomini iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne. [[Japonska|Japonski]] in [[Nemčija|nemški]] [[ekspanzionizem]] pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče [[Pearl Harbour]] in takrat še ameriške [[Filipini|Filipine]] decembra [[1941]] je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa je vojno proti prvim razglasila Nemčija.
 
Vojna je doživela svoj vrhunec leta [[1944]], ko so se [[Sile osi]] že umikale. Tako so [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] po predaji 200 tisoč nemških vojakov pri [[Stalingrad]]u leta [[1943]] sile [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] izrinili s svojega ozemlja ter zasedali [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]. Ostali zavezniki so na čelu z [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] pripravljali invazijo na okupirano [[Francija|Francijo]], ki se je zgodila na t. i. [[Operacija Overlord|dan D]], 6. junija [[1944]] ([[izkrcanje v Normandiji]]). General [[George S. Patton]] je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti [[Pariz]]u, ta je bil osvobojen 25. avgusta [[1944]]. Zadnji nemški napad je bil [[ardenska ofenziva (1944)|ardenska ofenziva]] [[1944]]. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca [[1945]] in s silami Sovjetske zveze obkolili [[Berlin]] ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja [[1945]], po [[Moskva|moskovskem]] času 9. maja.
 
[[Slika:Torpedoed Japanese destroyer Yamakaze sinking on 25 June 1942.jpg|thumb|300px|'''Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice'''<br />Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v [[pacifiška vojna|pacifiško prizorišče]] druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije]]
 
Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke [[Pacifik]]a so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila [[Filipini|Filipine]], [[Malajski polotok]], [[Nizozemska|nizozemske]] [[Vzhodne Indije]] in [[Burma|Burmo]]. Junija [[1942]] je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v [[bitka pri Midwayu|bitki pri Midwayu]] in [[oborožene sile ZDA]] so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v [[bitka v Lejtskem zalivu|bitki v Lejtskem zalivu]] na Filipinih oktobra [[1944]]. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z [[Iwo Jima|Iwo Jime]] in [[Okinawa|Okinawe]] pričele razmišljati o uporabi [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Slednje je z bombardiranjem japonskih [[Hirošima|Hirošime]] in [[Nagasaki]]ja septembra [[1945]] naposled končalo svetovno vojno.
 
Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične [[velesila|velesile]]. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji [[elektronika|elektroniki]].
 
=== Hladna vojna ===
 
Za ZDA sta čas po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] močno zaznamovali [[hladna vojna]] na področju [[zunanja politika|zunanje politike]] in [[hiperpotrošnja]] na notranji ravni.
 
Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca [[1946]] prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]].
 
[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''<br />Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]]
 
Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.
 
Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na [[zahodni blok]] se je 11 [[demokracija|demokracij]] te regije združilo v vojaški pakt [[NATO]] in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev [[Svet za vzajemno ekonomsko pomoč|Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč]] v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta [[1949]], je ZSSR uspešno preizkusila [[jedrska bomba|jedrsko bombo]] in se februarja [[1950]] povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe [[atomsko orožje|atomskega orožja]]. [[Harry Truman|Truman]] je nato naročil izdelavo močnejše [[vodikova bomba|vodikove bombe]] in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po [[oboroževalna tekma|oboroževalni tekmi]]. Merjenje moči je nato potekalo v [[korejska vojna|korejski vojni]].
 
Leta [[1958]] so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo [[NASA]], ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče [[vesoljska tekma|vesoljske tekme]]. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja [[1958]] v orbito spustile prvi [[umetni satelit]] [[Explorer 1]], ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka, [[John Glenn|Johna Glenna]].
 
Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu [[levica (politika|levičarski]] posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni [[politična represija|represiji]]. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči.
 
Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v [[1960.|šestdesetih letih]] močno ožigosala [[vietnamska vojna]]. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]], tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno [[džungla|džungelsko]] vojno. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še [[afera Watergate|afere Watergate]] zelo poslabšalo.
 
[[John F. Kennedy]] je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično [[Kuba|Kubo]]. [[Revolucija]] v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in [[Kubanska raketna kriza|skorajšnjem spopadu]] obeh svetovnih velesil.
 
=== Povojno obdobje znotraj ZDA ===
 
[[gospodarstvo ZDA|Ameriško gospodarstvo]] povojnega časa je bilo zopet na nogah. [[Potrošnik]]i so zahtevali [[storitev|storitve]] in [[izdelek|izdelke]], proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V [[1950.|petdesetih letih]] je tako 6 % svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih [[temeljna dobrina|dobrin]]. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se [[storitveni sektor]], ki je ob bok množicam delavcev [[modri ovratnik|modrega ovratnika]] postavila množice delavcev [[beli ovratnik|belega ovratnika]]: širil se je močan [[srednji razred]].
 
[[življenjski standard|Standard življenja]] se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta [[1944]] je [[GI Bill of Rights]] določil ugodnosti za [[vojni veteran|veterane]], med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše.
 
[[Slika:Birth Rate in USA 1934-2004.PNG|thumb|300px|'''Časovni prikaz števila rojstev v ZDA'''<br />Fenomen [[baby boom]] je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu]]
 
Čas je zato zaznamovala [[suburbanizacija]], pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85 % teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče [[spalno naselje|spalnih naselij]]. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma [[baby boom]], ki je populacijo ZDA med letoma [[1946]] in [[1964]] povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov.
 
[[Afera Watergate]], kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika [[Richard Nixon|Nixona]], pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.
 
==== Družbeni boji 60. let ====
 
[[1960.|Šestdeseta leta]] preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje [[liberalizem|liberalnih]] reform in družbenih gibanj.
 
[[Slika:March on Washington edit.jpg|thumb|225px|left|'''Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice'''<br />[[Marš na Washington za delovna mesta in svobodo]] leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril [[Martin Luther King]] s svojim slavnim govorom ''"[[I Have a Dream]]"'']]
 
Konvergenca dejavnosti za pravice [[afriški črnci|črncev]] je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja [[segregacija|segregacije]] in [[diskriminacija|diskriminacije]]. Odvilo se je več mirnih ([[Martin Luther King]]) in nasilnih protestov ([[Malcolm X]]) ter manifestacije različnih vrst. Že od [[1961]]. leta dalje se je delalo na registracijah [[afroameričani|afroameričanov]] v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi [[pismenost]]i in [[volilni davek|volilni davki]] ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem.
 
Svoje pravice so zahtevali tudi [[ameriški staroselci]], katerih dejavnost je znana kot [[Red Power]]. [[Mehika|Mehiški]] priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom [[César Chávez|Césarja Cháveza]], predsednika [[United Farm Workers Organizing Committee]].
 
Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti [[spolna diskriminacija|spolni diskriminaciji]]. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino.
 
Generacija [[baby boom]]a je odrasla in se znašla v [[visoko šolstvo|visokošolskem sistemu]] ter njegovih [[kampus]]ih, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani [[hipi]]ji, ki so zavračali [[materializem]], kritizirali oblast, živeli v [[komuna]]h, poslušali [[rock]] glasbo in imeli liberalna stališča do [[spolnost]]i in [[Mamilo|drog]]. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta [[1969]] je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom [[Woodstock]]. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali [[študentsko gibanje|študentje]], ki so v tem desetletju ustanovili ''[[Students for a Democratic Society]]'' (SDS). Ta je pod taktirko [[Tom Hayden|Toma Haydena]] spisala izjavo ''[[The Port Huron Statement]]'', ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v [[karierizem]], materializem, [[militarizem|militantno]] zunanjepolitično razpoloženje ZDA in [[rasizem]]. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav [[zahodni svet|Zahoda]], kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč.
 
Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za [[okolje]] in začetkov moderne [[naravovarstvo|naravovarstvene]] misli.
 
=== Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila ===
 
Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini [[20. stoletje|20. stoletja]] so bili konec hladne vojne, zaton [[industrijski sektor|industrijskega sektorja]] ter pojav [[globalizacija|globalne]] ekonomije in politike.
 
[[Slika:ReaganBerlinWall.jpg|thumb|300px|'''Ronald Reagan med govorom pred [[Brandenburška vrata|Brandenburškimi vrati]]'''<br />Konservativni predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila]]
 
[[Ronald Reagan|Reagan]] je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter [[oboroževalna tekma|oboroževalno tekmo]]. [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je označil za zlobni imperij, prek agencije [[CIA]] pa podprl protikomuniste v [[Salvador]]ju ter v [[Nikaragva|Nikaragvi]] organiziral in financiral [[gverilska vojska|gverilsko vojsko]]. Njegova ideja je bil tudi program ''[[Strategic Defense Initiative]]'', bolj znan kot [[vojna zvezd]]. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije [[revolucija|revolucij]], v katerih so komunisti v letih [[1989]] in [[1990]] izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]] je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačovom]] in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz [[Evropa|Evrope]]. Ameriški [[kapital]] je nato preplavil [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja.
 
[[George H. W. Bush]] je zaradi tamkajšnjih zapletov med [[Irak]]om in [[Kuvajt]]om v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile [[oborožene sile Iraka|iraško vojsko]], a so se umaknile, preden bi dosegle padec [[Sadam Husein|Huseinovega]] režima. Od takrat do najnovejše [[druga iraška vojna|iraške vojne]] je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami.
 
[[Oborožene sile ZDA]] so zatem posredovale v [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki se je soočala s krvavimi [[nasledstvene vojne Jugoslavije|nasledstvenimi vojnami]]. Marca [[1999]] je zveza [[NATO]] pod ameriško pobudo bombardirala [[Srbija|Srbijo]] in [[Kosovo]], kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote [[Združeni narodi|Združenih narodov]].
 
Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami [[zahodni svet|Zahoda]] ter nerazvitimi državami [[tretji svet|tretjega sveta]]. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80 % Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.<ref>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/programmes/wtwta/poll/html/military/might.stm|title=Poll Results - What the World Thinks of America|publisher=BBC|accessdate=29.8.2007}}</ref> Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v [[diktatura|diktatorskih]] ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu [[terorizem|terorizma]].
 
V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral [[industrijski sektor]] dela, medtem ko so obilen razcvet doživele [[storitvene dejavnosti]]. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik [[produkcijska sredstva|produkcijskih sredstev]] v manj razvite države oziroma ''[[outsourcing]]''. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom [[NAFTA]] in svetovno vplivno organizacijo [[World Trade Organization|WTO]]. Vse to so bila znamenja vsesplošne [[globalizacija|globalizacije]].
 
V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val [[imigracija|imigrantov]] iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]].
 
==== 21. stoletje ====
 
Tudi v [[21. stoletje]] so Združene države vstopile kot edina svetovna [[velesila]], katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji [[mednarodni terorizem|mednarodnega terorizma]], ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.<ref>{{navedi knjigo |last=Meyssan|first=Thierry|authorlink=|year=2003|title=Velika laž : 11. september|publisher=Orbis|location=Ljubljana|id=|cobiss=122934784}}</ref> To je bila podlaga za sveže [[politična represija|represivne]] zakone in bolj agresivno [[zunanja politika|zunanjo politiko]].
 
[[George W. Bush]] je z izrazito [[konservativizem|konservativnimi]] stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta [[2000]]. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in [[vojna proti terorizmu|boja proti terorizmu]] zmagal tudi na volitvah [[2004]].
 
[[Slika:September 14 2001 Ground Zero 02.jpg|thumb|200px|'''Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku'''<br />ZDA so na prelomu stoletja doleteli [[teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristični napadi]], ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu]]
 
Ugrabljena potniška letala so 11. septembra [[2001]] napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav ([[teroristični napadi 11. septembra 2001]]). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju [[Havaji|Havajev]] v drugi svetovni vojni označila [[islam]]sko [[fundamentalizem|fundamentalistično]] organizacijo [[Al Kaida]], ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na [[Afganistan]] v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na [[Irak]]. Razmere zaradi lokalnega [[partizansko bojevanje|partizanskega]] odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi [[državljanska vojna|državljanske vojne]] se je leta [[2007]] tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer.
 
== Politika in uprava ==
 
: ''Glavni članek: [[Politika in uprava Združenih držav Amerike]]''
 
[[Politika|Politični]] in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih [[predstavniška demokracija|predstavniške demokracije]]. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi [[ustava|ustave]] vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]].
 
[[Slika:USCapitol.jpg|thumb|300px|left|'''Kapitol'''<br />[[Kapitol]] v zveznem mestu [[Washington, D.C.|Washington]] je skupaj z [[Bela hiša|Belo hišo]] simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež [[kongres ZDA|kongresa Združenih držav]]]]
 
Upravna metropola države je [[Washington, D.C.]], kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako [[kongres ZDA|kongresni dom]] in [[Bela hiša|Belo hišo]] ter poslopje [[vrhovno sodišče ZDA|vrhovnega sodišča ZDA]]. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na [[zvezne države ZDA|zvezne države]] z razmeroma visoko stopnjo [[politična avtonomija|avtonomije]], kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.
 
Pomemben segment je [[zunanja politika]]. Združene države so namreč iz [[hladna vojna|hladne vojne]] izšle kot edina preostala svetovna [[velesila]], ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi [[gospodarstvo|gospodarski]] in [[kultura|kulturni]] vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi [[oborožene sile ZDA]], najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.
 
=== Politični sistem ===
 
Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov [[monarhija|monarhičnih]] oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z [[bog|božjim]] poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: [[predsednik republike]] je zmožen na zakone [[kongres ZDA|kongresa]] vložiti [[veto (dejanje)|veto]], ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi [[sodišče]]; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo. [[Federalizem]] oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.
 
[[Slika:Constitution of the United States, page 1.jpg|thumb|225px|'''Prva stran ustave'''<br />[[Ustava ZDA]] je temeljni zakonski dokument države]]
 
Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na [[ustava ZDA|ustavo ZDA]], ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po [[ameriška revolucija|ameriški revoluciji]] na [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavni konvenciji]] leta [[1787]] ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih [[Britanija|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna [[Articles of Confederation|točkam konfederacije]], te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.
 
==== Zakonodajna oblast ====
 
[[zakonodajna oblast|Zakonodajno oblast]] države uteleša [[kongres ZDA|kongres Združenih držav]]. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer [[predstavniški dom ZDA|predstavniški dom]] ter [[senat ZDA|senat]]. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.
 
Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje [[zakonodaja|zakonodajne]] postopke, napoveduje [[vojna|vojne]], skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje [[davek|davke]], vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo.
 
==== Izvršilna oblast ====
 
[[Slika:Air Force One over Mt. Rushmore.jpg|thumb|300px|left|'''[[Air Force One]] in gora [[Rushmore]], v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA'''<br />[[Predsednik ZDA]] je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet]]
 
Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na [[predsednik ZDA|predsedniku države]] oziroma njegovem [[kabinet predsednika ZDA|kabinetu]]. Predsednik in [[podpredsednik ZDA]] sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako [[de iure]] najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in [[ambasador]]je ter osebje [[Bela hiša|Bele hiše]], skupno več od 3 tisoč uradnikov.
 
Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje [[zakon]]ov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje [[oborožene sile|oboroženim silam]], pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.
 
==== Sodna oblast ====
 
Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je [[vrhovno sodišče ZDA]]. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi [[senat ZDA|senat]]. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik [[John Marshall]]. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta [[1998]] je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.
 
Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče.
 
Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca.
 
==== Volitve in politične stranke ====
 
[[Volitve]] potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni [[referendum]]i so organizirani po potrebi.
 
[[Slika:The Gerry-Mander.png|thumb|280px|'''Volilni okraji Massachussettsa'''<br />[[Gerrymandering]], načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj]]
 
Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz [[gerrymandering]], izhajajoč iz [[19. stoletje|19. stoletja]] in imena [[massachusetts]]kega [[guvernerji ZDA|guvernerja]] [[Elbridge Gerry|Elbridgea Gerryja]], ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo [[afroameričani|črnsko]] prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.
 
[[politična stranka|Politične stranke]] v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo [[večinski volilni sistem|večinskega volilnega sistema]], v katerem [[elektorski kolegij ZDA|elektorski kolegij]] nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi [[republika|republike]], so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim [[19. stoletje]]m pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena [[republikanska stranka ZDA|republikanska]] in starejša [[demokratska stranka ZDA|demokratska stranka]].
 
[[Demokrati]] so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz [[Thomas Jefferson|Jeffersonove]] koalicije konca [[18. stoletje|18. stoletja]], nasprotujoče načinu vladanja [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sprva je bilo njeno ime [[Demokratsko-republikanska stranka]], a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer [[demokratska stranka ZDA]]. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za [[leva sredina (politika|levosredinsko]] in kot tako vdano [[socialni liberalizem|socialno liberalnim]] in drugače naprednim idealom. Njen rival je [[republikanska stranka ZDA|republikanska stranka]] oziroma ''Grand Old Party'', aktivna od sredine [[19. stoletje|19. stoletja]]. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali [[suženjstvo|suženjstvu]] in kasneje tudi vodili [[državljanska vojna ZDA|državljansko vojno]] ([[Abraham Lincoln]]). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil [[desna sredina (politika)|desnosredinske]] oziroma [[socialni konservativizem|družbeno konservativne]] in [[gospodarski liberalizem|ekonomsko liberalne]] smernice.
 
=== Upravna delitev države ===
 
[[Slika:US states by date of statehood RWB dates.svg|thumb|300px|left|[[Zvezne države ZDA]] po datumu priključitve zvezi]]
 
Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] (izvirno ''state'', 4 izmed njih pa se imenujejo ''commonwealth'', kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na [[okrožja ZDA|okrožja]] (v 48 državah izvirno ''county'', medtem ko upravni sistem [[Aljaska|Aljaske]] uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno ''borough'' ter sistem [[Louisiana|Louisiane]] ime župnija oziroma izvirno ''parish'').
 
Poseben status ima zvezno ozemlje [[District of Columbia]], ki vključuje [[Washington, D.C.]] kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v [[kongres ZDA|kongresu]], a ima svoj [[elektorski kolegij]] za udeležbo na volitvah predsednika države.
 
Delno avtonomen status imajo še [[indijanski rezervati ZDA|indijanski rezervati]] ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na [[priključena ozemlja ZDA|priključena]] (izvirno ''incorporated territory'', ki je lastnina ZDA) in [[nepriključena ozemlja ZDA|nepriključena ozemlja]] (izvirno ''unincorporated territory''), slednja v različnih primerih imenovana ''possession'', ''overseas territory'' ali ''commonwealth''. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od [[1959]]. leta dalje je priključen teritorij le [[Palmyra Atoll]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.
 
=== Mednarodni odnosi ===
 
[[Zunanja politika|Zunanjo politiko]] zgodnje ameriške države je zaznamoval [[izolacionizem]], manifestiran v [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] avtonomije Amerik. Tudi oče naroda [[George Washington]] se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], namreč [[hladna vojna]], je ZDA resnično postavil na mesto svetovne [[velesila|velesile]] in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju [[kolonija (geografija)|kolonij]] od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje.
 
Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.
 
Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja [[kultura ZDA|kulturna]] industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima [[izvršilna oblast|izvršilna veja oblasti]] oziroma [[predsednik ZDA|predsednik]] ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno ''[[Department of State]]''). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite [[senat ZDA|senata]] za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so [[oborožene sile ZDA]].
 
==== Oborožene sile ====
 
[[Slika:USS Kitty Hawk (CV-63) bow 2007.jpg|thumb|300px|'''Letalonosilka [[USS Kitty Hawk]] na vojaških manevrih'''<br />Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu]]
 
[[Oborožene sile ZDA|Oborožene sile Združenih držav]] so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za [[Kitajska|Kitajsko]], a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec [[1990.|90. let]] so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta [[2001]] povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta [[2007]]; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice [[Evropska unija|Evropske unije]] za oborožene sile skupaj.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|title=The Budget for Fiscal Year 2008|publisher=US Department of Defense|accessdate=3.12.2007}}</ref>
 
== Gospodarstvo ==
 
: ''Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike]]''
 
[[Ekonomija]] ZDA je [[trg|tržne]] narave, a se od pristnega [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] [[bruto družbeni proizvod|bruto družbenega proizvoda]]<ref>podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006</ref> največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/eb/article-78005/United-States|title=United States Economy|publisher=Encyclopedia Britannica Online|accessdate=3.2.2008}}</ref> Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju [[življenjski standard|življenjskega standarda]] tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.
 
Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški [[pokojnina|pokojnin]] in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih [[davek|davkov]] za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.
 
Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zveze sovjetskih socialističnih republik]], ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta [[Evropska unija]] – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]].
 
Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna [[energetika|energetska]] nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in [[ekologija]] oziroma [[varovanje okolja]] na drugi.
 
[[liberalizem|Liberalno]] usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih [[emigracija|emigrantov]], ki sestavljajo obsežen krog poceni [[delovna sila|delovne sile]] in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa [[socialna podpora]], ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta.
 
=== Gospodarski sistem ===
 
[[gospodarstvo|Gospodarski]] sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim [[zakon]]i in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne [[šola|šole]], so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi [[trg]]i. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih [[privatni sektor]] zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, [[socialni sistem]], državna [[promet]]na omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup.
 
Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi: [[naravni viri]], [[delovna sila]], [[kapital]] in [[podjetništvo]].
 
Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]]. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico [[naravna bogastva|naravnih bogastev]], kar pomeni velike površine rodovitne [[prst (pedologija)|prsti]], mnoge kilometre [[obala|obal]] z [[riba]]mi, obsežne [[gozd]]ove in [[rude|rudninska]] nahajališča.
 
V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.<ref name="The_World_Factbook">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|title=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=21.9.2007}}</ref> Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj.
 
[[Brezposelnost]] se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja [[frikcijska brezposelnost|frikcijske brezposelnosti]] je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja [[delovno mesto|delovna mesta]]. [[Ciklična brezposelnost]] je kot značilnost obdobij [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] in recesije v [[20. stoletje|20. stoletju]] dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] leta [[1933]] s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. [[Strukturna brezposelnost]] je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta [[1998]] je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta [[1948]] na 47,3 % leta [[1998]], medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.<ref>U.S. Bureau of the Census</ref>
 
Kapital predstavljajo vsi objekti, [[infrastruktura]] in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]] oziroma nudenje [[storitev]]. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec [[20. stoletje|20. stoletja]] znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.
 
==== Gospodarstvo in država ====
 
Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom [[prosti trg|prostega trga]], država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za [[oborožene sile]] in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih [[tržna ekonomija]] zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste, cepljenje proti nalezljivim boleznim, [[osnovno šolstvo|osnovno šolanje]] itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer [[alkohol]]) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.
 
==== Mednarodne povezave ====
 
<div style="font-size: 90%">
{| align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"
|-
! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;"|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
|-
! colspan="3" style="background-color:#ffb"|Izvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev</ref>
|-
! align="left" valign="top"| Država
! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(milijoni USD)
! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(delež vsega izvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 189.101
| 23,12 %
|-
| [[Mehika]]
| 110.775
| 13,54 %
|-
| [[Japonska]]
| 54.400
| 6,65 %
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| 35.960
| 4,40 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 34.721
| 4,25 %
|-
| [[Slovenija]]
| 192
| 0,0002 %
|-
! colspan="3" style="background-color:#ffb"| Uvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev</ref>
|-
! align="left" valign="top"| Država
! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(milijoni USD)
! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(delež vsega uvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 255.928
| 17,41 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 196.699
| 13,38 %
|-
| [[Mehika]]
| 155.843
| 10,60 %
|-
| [[Japonska]]
| 129.595
| 8,82 %
|-
| [[Nemčija]]
| 77.236
| 5,26 %
|-
| [[Slovenija]]
| 512
| 0,0003 %
|}
</div>
 
Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na področju [[Daljna Azija|Daljne Azije]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.
 
Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA.
 
Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] leta [[1944]], v približno istem času je isti nazor promoviral tudi [[Marshallov načrt]]. Že leta [[1947]] je bil sprejet pomemben [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] (angleško ''General Agreement on Tariffs and Trade'', GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil [[carinska služba|carinske]] ovire. [[1995]]. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna [[Svetovna trgovinska organizacija]].
 
Na regionalni ravni je pomemben [[Severnoameriški sporazum o prosti trgovini]] (angleško ''North American Free Trade Agreement'', NAFTA), ki so ga leta [[1992]] podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|title=Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers|publisher=Oxfam|accessdate=28.1.2008}}</ref>
 
=== Finance ===
 
[[Denar]] se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah: [[gotovina|gotovini]] in [[ček]]ih, vezanih na [[bančni račun|bančne račune]]. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj [[tekoči račun]] in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo« s svojega računa.
 
[[Ameriški dolar]] je bil pred časom, tako kot večina drugih [[denarna valuta|valut]], vezan na določeno količino [[srebro|srebra]] oziroma [[zlato|zlata]] in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta [[1971]] zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot [[zlati standard]]. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan ([[kupna moč]]), ta pa se spreminja.
 
[[Slika:US Historical Inflation Ancient.svg|thumb|300px|'''Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja'''<br />ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo]]
 
[[Inflacija]] je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem [[zvezne rezerve ZDA|zveznih rezerv]] oziroma [[banka]] zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja [[bankovec|bankovcev]] in [[kovanec|kovancev]], ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško ''[[Department of the Treasury]]''). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.
 
=== Produkti in storitve ===
 
[[Slika:BDP ZDA po sektorjih dejavnosti.png|thumb|250px|left|'''Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti'''<br />Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti]]
 
V strukturi [[gospodarski sektorji|gospodarskih sektorjev]] je prišlo še zlasti v [[20. stoletje|20. stoletju]] do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v [[industrijski sektor|produkcijskem]] (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po [[storitev|storitvenih]] dejavnostih in [[tehnologija|tehnoloških]] presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v [[storitveni sektor]]. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] imeli veliko [[kupna moč|kupno moč]], ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja.
 
Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico [[naravni viri|naravnih virov]]. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za [[agrikultura|agrikulturno]] najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku [[koruza|koruze]], [[soja|soje]], [[sorgo|sorga]], pa druge po pridelku [[pšenica|pšenice]], [[ovs]]a, [[citrusi|citrusov]] in [[tobak]]a. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo [[živinoreja|živinorejskih]] in [[svinjereja|svinjerejskih]] dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor rapidno izgubljal delavce.
 
Združene države so vodilna izdelovalka [[fosfati|fosfatov]] ([[gnojila]]), na drugem mestu pa po pridobivanju [[zlato|zlata]], [[srebro|srebra]], [[baker|bakra]], [[svinec|svinca]], [[naravni plin|naravnega plina]] in [[premog]]a. Tudi [[molibden]] in [[žveplo]] sta pomembna [[industrijski minerali|industrijska minerala]]. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah. [[rudarstvo|Rudarska dejavnost]] v današnjem času zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za [[industrija|industrijski]] razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). [[Nafta]] je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog.
 
Samostojno največji delež svetovnega [[les]]a pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz [[Kanada|Kanade]].
 
V [[industrijski sektor|industrijskem gospodarskem sektorju]] je zaposlen delež 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto [[1970]]) umaknil v drug sektor in v njem do leta [[2004]] pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja: [[multinacionalna korporacija|multinacionalne korporacije]] postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano [[outsourcing]].
 
Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne [[kemija|kemična]] industrija, proizvodnja [[transport]]ne opreme, predelane [[hrana|hrane]], [[računalnik]]ov in druge [[elektronika|elektronike]], mehanizacije in kovinskih izdelkov.
 
[[Slika:Oil platform.jpeg|thumb|300px|'''Naftna ploščad pred obalo ZDA'''<br />[[Naftna industrija]] ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv]]
 
V [[energetika|energetskem]] sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo [[fosilna goriva]] (41 % vse energije). [[Nafta]] omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov. [[Zemeljski plin]] je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči. [[Premog]] pa pretežno služi za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] v [[termoelektrarna]]h. [[Hidroenergija]] prispeva 6 % vse proizvedene energije, [[jedrska energija|jedrska]] pa 8 %.
 
V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski [[storitveni sektor|sektor storitev]] zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta [[1998]] ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta [[beli ovratnik|belega ovratnika]], ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva, [[izobraževanje|izobraževanja]], [[zdravstvo|zdravstva]], pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji.
 
[[Slika:NYSE-floor.jpg|thumb|300px|left|'''Vrvež na [[NYSE|borzi v New Yorku]]'''<br />[[New York]] je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu]]
 
Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta [[2007]] je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih [[nakupovalni center|nakupovalnih centrov]] v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah.
 
Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.<ref name="The_World_Factbook" /> Okoli 10 % [[izvoz]]nih artiklov so predstavljali [[kmetijstvo|kmetijski]] izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v [[1970.|70. letih]] 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in [[uvoz]]om zaradi velikih količin uvožene nafte iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in [[Azija|Azije]].
 
Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu [[2003]] je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih [[socialni sistem|socialne oskrbe]], [[oborožene sile|oboroženih silah]], [[policija|policiji]], [[izobraževalni sistem|izobraževalnem sistemu]], urejanju [[promet]]nih povezav in ostale [[infrastruktura|infrastrukture]], [[zdravstvo|zdravstvu]], negovanju javnih parkov idr.
 
[[Slika:2004-04-04 - 10 - Universal Studios.jpg|thumb|225px|'''Vhod v kompleks [[Universal Studios]]'''<br />Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem [[Hollywood]]u, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo]]
 
V okvir [[zabavna industrija|zabavne industrije]] se uvršča predvsem [[industrija]], locirana v [[Kalifornija|kalifornijskem]] [[Hollywood]]u – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški [[kulturna kolonizacija|kulturni kolonizaciji]] sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v [[New York]]u in mnoge [[televizija|televizijske]] hiše v istem kraju.
 
Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe [[računalnik]]ov, uvedel [[satelit]]e in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.
 
==== Promet ====
 
[[Promet]]ne storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter [[pošta|pošte]] in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in [[konurbacija|konurbacije]]. Pri [[železniški promet|železniškem prevozu]] potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje [[Amtrak]]. Leta [[1997]] je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.
 
[[Slika:I-80 Eastshore Fwy.jpg|thumb|300px|left|'''Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem [[Berkeley]]u'''<br />Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz [[predmestja ZDA|predmestij]] na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo]]
 
Velika pomena so [[cesta|cestna]] motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon [[Federal-Aid Road Act]] iz leta [[1916]], ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško ''[[Interstate Highway System]]'') leta [[1956]], kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje.
 
Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je [[zračni promet]]. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.<ref name="The_World_Factbook" /> Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta.
 
== Demografija ==
 
: ''Glavni članek: [[Demografija Združenih držav Amerike]]''
 
Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.census.gov/population/www/popclockus.html|title=U.S. POPClock Projection|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=15.11.2007}}</ref> [[Američani]] so za [[Kitajci Han|Kitajci]] in [[Indijci]] tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo [[Evropska unija|Evropske unije]], ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.
 
Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta [[1900]] dvignilo na 76 milijonov in leta [[2000]] znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.<ref>{{navedi knjigo |last=Cunder|first=Karmen|authorlink=|display-authors=etal|year=2003|title=Obča geografija za 1. letnik gimnazij|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=12913209}}</ref>
 
[[Slika:Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg|thumb|300px|'''Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA'''<br />Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za [[globoki jug ZDA]] je značilna velika zastopanost [[afroameričani|afroameričanov]], medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število [[latinoameričani|latinoameričanov]]]]
 
Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo »[[E Pluribus Unum]]«. [[1990]]. leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo [[angleščina|angleščino]]. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica [[Anglija|angleške]] dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev [[kultura|kulture]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Ravno tako [[mediji]] in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici [[etnija|etničnih]] in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno« je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer [[indijanci|indijance]], ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in druge.
 
<div style="font-size: 90%">
{| align="left" cellspacing="5" style="margin:0px 10px 10px 0px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"
|-
! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;"|Največja mesta ZDA po številu prebivalcev
|-
! align="left" valign="top"| Mesto
! align="left" valign="top"| Število<br />prebivalcev<br />(meje mesta)
! align="left" valign="top"| Število<br />prebivalcev<br />(metropolitansko<br />območje)
|-
| [[New York]]
| 8.214.426
| 18.818.536
|-
| [[Los Angeles]]
| 3.849.378
| 12.950.129
|-
| [[Chicago]]
| 2.833.321
| 9.505.748
|-
| [[Houston, Teksas|Houston]]
| 2.144.491
| 5.539.949
|-
| [[Phoenix, Arizona|Phoenix]]
| 1.512.986
| 4.039.182
|}
</div>
 
Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih<ref>{{navedi splet |url=http://socds.huduser.org/|title=State of the Cities Data Systems|publisher=Policy Development and Research Information Service|accessdate=18.12.2007}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.census.gov/Press-Release/www/releases/archives/population/009865.html|title=50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=18.12.2007}}</ref> so Združene države visoko [[urbaniziranost|urbanizirana]] država. Premorejo množico [[velemesto|velemest]], med njimi 11 od skupno 55 t. i. [[svetovno mesto|svetovnih mest]] (angleško ''global city''). Največja izmed njih so [[New York]], [[Los Angeles]] in [[Chicago]]. Geografski center prebivalstva se s [[stari severovzhod ZDA|starega industrializiranega severovzhoda]] vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci [[Kalifornija]] in [[Teksas]].
 
=== Rast in starost ===
 
Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih [[imigracija|imigracij]]. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači.
 
[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino]
 
Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot [[kolonija (geografija)|kolonija]], torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto [[1820]], na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa [[emigracija|emigriralo]] več kot 65 milijonov ljudi; le v letu [[1998]] je bilo imigracij 660 tisoč. Na [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta [[1990]] se je izključno za [[Američani|Američane]] izreklo le 6 % vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] skupino (tu prednjačijo [[afroameričani|afro-]] in [[latinoameričani]]) ali [[nacionalnost|nacionalno]] preteklost (najpogosteje [[Nemci]], [[Angleži]], [[Irci]] ali [[Italijani]]).
 
Na število prebivalcev odločilno vplivata [[rodnost]] in [[smrtnost]] oziroma [[naravni prirastek]]. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.
 
Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta [[1890]] imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7.
 
Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84 % otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta [[2004]] je bila [[pričakovana starost]] 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje.
 
=== Poselitveni vzorci ===
 
Povprečen sodobni Američan je prebivalec [[mesto|mesta]]. Največ mest leži ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva države nahaja ob [[Atlantik]]u, 16 % ob [[Pacifik]]u in 12 % v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko [[Mississippi]] in [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]], še posebno malo jih je opaziti v sušnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]]. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v [[predmestja ZDA|stanovanjskih predmestjih]], v angleščini znanih kot ''suburb''.
 
Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje [[indijanci|indijancev]], nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen [[ameriški zahod]], kasneje pa velik del [[ameriški črnci|črnske]] populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo [[rasizem|rasizma]] ali odklanjanja manjših [[etnična skupina|etničnih skupin]].
 
=== Religija ===
 
[[Slika:Pisgah.jpg|thumb|300px|'''Cerkev Pisgah v biblijskem pasu'''<br />[[Biblijski pas ZDA]] je regija na jugu države, kjer je [[evangeličanski protestantizem]] dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju [[evolucijska teorija|evolucijski teoriji]]]]
 
Američani so narod z obilico različnih [[religija|religij]], število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.
 
Danes največja verska skupina so [[kristjani]] (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno [[cerkev (organizacija)|cerkvijo]]. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh [[verska denominacija|denominacij]], [[protestanti]], katerih največje skupine so [[baptisti]], [[luterani]] in [[metodisti]]. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo [[katoličani]]. Opazen delež pa imajo tudi [[pravoslavci]], glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini [[grška pravoslavna cerkev|grška]] in [[ruska pravoslavna cerkev]]. [[Judaizem]] je religija 2 % Američanov in [[islam]] (leta [[2001]]) približno 1 %.
 
Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili [[ameriški staroselci]], katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega [[animizem|animizma]]. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene [[angleščina|angleško]] govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil [[katolicizem]] namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen, [[Irci]] kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini [[19. stoletje|19. stoletja]], ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu [[državljanstvo|državljanstva]] za že naseljene katoličane. Po [[državljanska vojna ZDA|državljanski vojni]] je bil ustanovljen [[Ku Klux Klan]], ki je promoviral [[rasa|rasno]] čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani, [[židi]] in [[črnci]]. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila [[antisemitizem]]. Tudi [[muslimani]] so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju [[naftna kriza|naftne krize]] in nadalje v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], najaktualnejša pa je po nekaterih virih [[politična represija|represija]] nad njimi po [[terorizem|terorističnih]] napadih na newyorški [[WTC]] v letih [[1993]] in [[2001]].
 
Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o [[splav]]u in veljavnosti [[evolucijska teorija|evolucijske teorije]], kjer so zlasti [[republikanci|republikanske]] oblasti izrazito privržene [[konservativizem|konservativnim]] idejam.
 
=== Družina in dohodek ===
 
V [[zahodni svet|zahodnem svetu]] je bila tradicionalna [[družina]] motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo [[čustvo|čustvenega]] zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do [[otroci|otrok]].
 
Leta [[1998]] je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 [[ločitev]], katerih vrednost pada od [[1980.|80. let]] preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje [[poroka|porok]] in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno [[izobraževanje]], usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim [[socialni sistem|socialnim sistemom]] ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem [[mož]]u in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni [[žena|ženi]]) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.
 
[[mediana|Medianski]] dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto [[2005]] je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.<ref>{{navedi splet |url=http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|title=Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=28.10.2007}}</ref>
 
== Kultura ==
 
: ''Glavni članek: [[Kultura Združenih držav Amerike]]''
 
[[Slika:Motherhood and apple pie.jpg|thumb|300px|'''Kulturni simboli Amerike'''<br />Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti]]
 
[[Kultura]] v splošnem pomeni sistem [[norme|norm]] in [[vrednote|vrednot]], priučenih skozi [[socializacija|socializacijski]] proces, ki se izražajo tako v [[duhovnost|duhovni]] in [[materialnost|materialni]] stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta [[multikulturalizem]] pa se meša z učinkom [[talilnega lonca]] (angleško ''melting pot''), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi [[kulturna skupina|kulturnimi skupinami]] in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne [[zahodna kultura|zahodne kulture]].
 
Osrednji gradnik kulture so bili [[Britanija|britanski]] vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v [[kolonialne ZDA|kolonialni dobi]]. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[pravo|pravni]] sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti [[Irska]], [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Italija]]. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura [[zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz [[vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami.
 
Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo [[demokracija|demokraciji]] in enakosti [[državljan]]ov pred [[zakon]]om. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]] in se stopnjevale do mere, ki je povzročila [[revolucija|revolucijo]] ter ustanovitev [[suverena država|suverene države]], utemeljene na [[ustava|ustavi]] in njenih amandmajih [[Bill of Rights]]. Francoski politološki pisec [[Alexis de Tocqueville]] je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega [[zahodni svet|zahodnega sveta]]. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo ([[stari svet|starega sveta]]) uvažali Američani.
 
Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smeri na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v [[Evropa|evropski]] umetnosti.
 
Z uvedbo [[mediji|medijev]] v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo [[gramofon]]a, [[kamera|kamere]] in nekoliko kasneje [[radio|radia]] učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so [[masovni mediji]] stremeli k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture.
 
=== Izobraževanje ===
 
[[Slika:CentralAvenueCornell2.jpg|thumb|300px|left|'''Kampus [[Cornellova univerza|Cornellove univerze]] v državi [[New York (država)|New York]]'''<br />Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot [[Ivy League]]]]
 
Za institucionalizirano [[izobraževanje]] naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem [[osnovno šolstvo|osnovni]] ravni prek [[visoko šolstvo|visokih šol]] do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.
 
Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence.
 
Kot alternativa se starši večkrat odločijo za [[izobraževanje na domu]].
 
=== Prazniki ===
 
<div style="font-size: 90%">
{| class="wikitable sortable" align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"
|+
|+
|-
! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;" | Prazniki v ZDA
|-
! align="left" valign="top" | Praznik
! align="left" valign="top" | Datum
|-
| [[novo leto]]
| 1. januar
|-
| dan [[Martin Luther King|Martina Luthra Kinga]]
| tretji ponedeljek januarja
|-
| valign="top" | [[dan inavguracije]]
| 20. januar (vsaka štiri leta po<br />predsedniških volitvah)
|-
| [[George Washington|Washingtonovo]] rojstvo
| tretji ponedeljek februarja
|-
| [[dan spomina (ZDA)|dan spomina]]
| zadnji ponedeljek maja
|-
| [[dan neodvisnosti (ZDA)|dan neodvisnosti]]
| 4. julij
|-
| [[dan dela (ZDA)|dan dela]]
| prvi ponedeljek septembra
|-
| [[Krištof Kolumb|Kolumbov]] dan
| drugi ponedeljek oktobra
|-
| [[dan veteranov]]
| 11. november
|-
| [[zahvalni dan]]
| četrti četrtek novembra
|-
| [[božič]]
| 25. december
|}
</div>
 
Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih [[praznik]]ov. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu.
 
ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je [[božič]]. Ta pa je še posebno od [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in [[potrošništvo|potrošništva]]. Ker božič ni verski praznik vseh [[religij]] v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega [[zahvalni dan|zahvalnega dne]] in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje [[hanuka]] oziroma [[judaizem|judovski]] praznik luči in velik [[Afrika|afriški]] praznik [[kwanzaa]].
 
=== Bivanjske navade ===
 
Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer [[primogenitura]]. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele.
 
=== Kuhinja ===
 
Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo [[hrana|hrane]], kar je narod – z izjemo prvih let [[kolonija (geografija)|kolonij]] – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in [[hitra prehrana|hitra]], značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu [[debelost]]i so se počasi pojavila šele v teku [[20. stoletje|20. stoletja]]. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah.
 
ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v [[Migracije|migracijo]] ravno zaradi lakote v matičnem okolju.
 
Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.
 
[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na new yorškem [[Times Square]]u'''<br />Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] sveta]]
 
Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]].
 
=== Oblačenje ===
 
V Združenih državah ni mogoče najti [[obleka|obleke]] ali celo [[narodna noša|narodne noše]] z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole [[indijanci]], od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo [[mokasini|mokasinov]] in oblek iz kož.
 
Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo [[moda|modo]], ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z [[Evropa|evropsko]] kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je [[modri džins]].
 
== Viri ==
=== Splošni tiskani viri ===
 
<div class="references-small">
* {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}}
* {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }}
* {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}}
* {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }}
* {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink= |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }}
* {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink= |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros & Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }}
* {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }}
</div>
 
=== Splošni elektronski viri ===
 
<div class="references-small">
* Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
</div>
 
=== Neposredni viri ===
 
{{refsez|2}}
 
== Glej tudi ==
Brezimni uporabnik