Antonio Vivaldi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
burek dje |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.165.68 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 194.249.165.72 Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 17:
== Življenjepis ==
Vivaldijeva ljubezen do [[glasba|glasbe]] se je razvijala že v otroštvu. Njegov oče je bil znan kot odličen violinist in si je služil kruh v [[orkester|orkestru]] [[cerkev (zgradba)|cerkve]] ''Sv. Marka''. Nadarjenega, a bolehnega dečka (mučila ga je [[astma]]) so poslali v [[bogoslovje]], saj je cerkvena kariera v tistih časih pomenila skoraj edino možnost za izobrazbo in družbeni vzpon nadarjenih, a revnih mladih ljudi. Vivaldi je hkrati z bogoslovjem temeljito študiral [[violina|violino]] in druge glasbene spretnosti. Leta 1693 je dobil [[tonzura|tonzuro]]. [[Mašniško posvečenje]] je dvakrat preložil zaradi potovanja v [[Torino]], kjer se je izpopolnjeval pri violinistu [[Lorenzo Francesco Somiso|Lorenzu Francescu Somisu]]. Vivaldi je postal eden od najodličnejših violinistov svoje dobe, poslušalci so hvalili njegovo ognjevitost in spretnost pri izvajanju hitrih pasaž ter zmožnost igranja prav do najvišjega [[violinski registri|registra]], česar generacija njegovih predhodnikov, med katerimi velja omeniti znamenitega violinista in skladatelja [[Arcangelo Corelli|Arcangela Corellija]], še ni zmogla.
23. marca 1703 je bil posvečen v mašnika. ''Il Prete rosso'', »rdeči duhovnik«, kot so ga imenovali zaradi rdečih las, je kmalu po posvečenju leta [[1703]] zaprosil za dispenzo od duhovniške službe, saj naj bi mu [[astma|naduha]] preprečevala pravilno izvajanje mašnega obreda. Postal je profesor violine na konservatoriju Pietà (''Ospedale della Pietà'') - zavetišču za dekleta sirote.
Vivaldi je pogosto potoval. Bil je v [[Ferrara|Ferrari]], v [[Verona|Veroni]] je bila otvoritev filharmonije leta 1732 z ''Zvesto nimfo'', Leta 1738 je sodeloval pri praznovanju 100-letnice mestnega gledališča v [[Amsterdam]]u.
Po koncertu na konservatoriju Pieta leta 1739, je odpotoval na [[Dunaj]], kjer je leta 1741 umrl osamljen in v revščini, tudi pokopali so ga kot reveža. Nanj so pozabili naslednjih dvesto let.
== Konservatorij Pietà ==
| |||